< Vprašanje o Svetem pismu iz knjige Ezra

V: Kdo je napisal knjigo Ezra 1:1?

O: Knjiga Ezra tega ne navaja neposredno. Ezra je bil učen pisar in zelo verjetno je, da je knjigo napisal med letoma 456 pr. n. št. in 444 pr. n. št. Uporaba prve osebe v Ezri 7–10 kaže, da je bil to Ezra, čeprav je mogoče, da so nekatere dele kasneje zapisali drugi.

Slogi knjig Kronike in Ezra sta si podobna, zato je morda obe knjigi napisal Ezra.

Običajno se domneva, da so se nekateri dogodki iz knjige Ezra zgodili pred dogodki iz knjige Nehemija, drugi pa so se zgodili istočasno. Po drugi strani pa Nehemija 3,1 pravi, da je bil, ko je bil Nehemija v Jeruzalemu, veliki duhovnik Eliashib, v Ezri 10,6 pa piše, da je Ezra odšel v sobo Jehohanana, sina Eliashiba. Vendar pa Ezra 10,6 nikjer ne navaja, da je bil Eliashib veliki duhovnik, ko je Ezra odšel v njegovo sobo.

Nekateri liberalni kritiki trdijo, da sta bila knjigi Ezra in Nehemija napisani veliko kasneje, v času Aleksandra Makedonskega (okoli leta 330 pr. n. št.), ker Nehemija 12,11.22 omenja Jadduo, v Aleksandrovem času pa je bil veliki duhovnik z istim imenom. Vendar pa to ni nujno isti Jaddua. Verjetneje je, da je bil poznejši Jaddua vnuk prejšnjega (podobno kot imeni Tobija in Artakserks). Podobno se domneva, da se je Jožef Flavij zmedel v zvezi s perzijskim obdobjem, ker sta bila dva kralja z imenom Artakserks in dva z imenom Darej.

V: Katere so v knjigi Ezr 1,1–10,44 nekatere zanimive značilnosti te knjige?

O: Približno četrtina knjige je napisana v tako imenovani »cesarski aramejščini« (verzi 4:7–6:18 in 7:12–26), ki zajema predvsem uradne dokumente. Tudi knjiga Daniela je napisana tako v hebrejščini kot v aramejščini. Knjiga Ezra ima skupaj 280 verzov, od katerih je le 109 pripovednih, 44 je pisem, 10 pa molitev. 111 verzov je namenjenih popisu prebivalstva. Prva dva verza knjige Ezra sta enaka zadnjima dvema verzoma 2. knjige Kronik. Ezra 2 in Nehemija 7 sta praktično enaka. (Torej, če si želite zapomniti svetopisemske odlomke in imeti dvojno korist…). Zaradi tega nekateri menijo, da je Ezro in 2. Kroniko napisal isti avtor. Verjetnejši scenarij pa je, da je bila 2. Kronika napisana po Ezri, Ezra pa je bil eden od virov, ki jih je uporabil kronist.

V: Katere rokopise iz tega obdobja imamo danes ohranjene v knjigi Ezra?

O: Poleg Svetega pisma obstaja še vrsta grških in drugih zapisov, toda ta odgovor obravnava le fizične zapise, ki so jih arheologi dejansko našli ohranjene do danes. Tukaj je nekaj izmed njih iz obdobja od leta 850 pr. n. št. do približno leta 400 pr. n. št.

Moabski kamen. (850 pr. n. št.)

V Deir Alli v Jordanski dolini je v pisnih vajah šolskega dečka trikrat omenjen Balaam, sin Beorja. Z radiokarbonsko metodo je bil datiran v leto 800/760 pr. n. št.

Besedila Šalmaneserja III. (836 pr. n. št.) v Asiriji. Omemba Medijcev in Tubalcev.

Besedila Sargona (732 pr. n. št.) v Asiriji. Omenja ljudstvo Tubal.

Besedila Sargona II. (722–705 pr. n. št.)

Asirski »Besede Ahiqarja« (700–400 pr. n. št., aramejščina in morda akkadščina) (angleški prevod tega besedila je v knjigi The Old Testament Pseudepigrapha, zvezek 2, str. 494–507).

Številni drugi asirski zapisi

Številni babilonski zapisi

Perzijska skala v Behistunu

Aramejska kopija Behistunske skale na otoku Elefantina v južnem Egiptu

Babilonska kopija Behistunske skale na stebru

Cilinder Kira (okoli 538 pr. n. št.). Sliko cilindra si lahko ogledate v knjigi Rose Book of Charts, Maps & Time Lines na strani 78.

V elefantinskih papirusih (Cowley št. 21) Darej tamkajšnjim Judom zapoveduje, naj praznujejo praznik nekvašenega kruha. Glej The Expositor’s Bible Commentary, str. 649.

Elefantinski papirusi Cowley št. 30 (407 pr. n. št.). Pismo, ki ga je Jedanija narekoval Bagohiju, guvernerju Judeje, v katerem prosi za pomoč pri obnovi templja »YHW« na Elefantinskem otoku. To pismo omenja sinove Sanbalata [sn’blt], imenovanega guverner Samarije. Avtor je pismo datiral na 25. november 407 pr. n. št. Egipčani in perzijski guverner Vidranga so leta 419 pr. n. št. uničili tempelj v Elefantini.

Samarijski papirusi iz Wadi ed-Daliyeh (WDSP 11 sprednja stran 13) omenjajo Sanballata [sn’blt].

Ostraka na otoku Elefantina.

Bančni dokumenti iz Murashuja v Nippurju. Ti teksti vsebujejo imena 2.500 posameznikov, od katerih je 70 Judov.

Samarijski papirusi

Zapis Bagoasa, perzijskega guvernerja Judeje.

Več kot 30 tablic v Susi in 1 tablica v Borsippi omenjata do štiri perzijske uradnike z imenom »Marduku« ali »Marduka«.

Dva napisa v dvoranah v jamah 11 milj zahodno od Ammana v Jordaniji omenjata »Tobija« v aramejščini. (Od leta 590 pr. n. št. do leta 200 pr. n. št.)

V: Kakšen je v splošnem pregled te knjige v knjigi Ezdr?

O: Tukaj je splošni pregled.

1–6 Vrnitev in obnova templja

..1–2 Vrnitev pod vodstvom Zerubabela (538 pr. n. št.)

… 1. Kirosov odlok in priprave

….2 Seznam 50.000 povratnikov

..3–6 Obnova templja

….3 Izgradnja oltarja in temeljev templja

….4 Nasprotovanje pod Kirojem, Ahasverom in Artakserksom

…5 Nadaljnje nasprotovanje pod Darijem

…6 Dokončanje templja pod Darijem

7–10 Vrnitev in obnova skupnosti

..7–8 Vrnitev pod vodstvom Ezre (458 pr. n. št.)

….7 Odlok Artakserksa I.

….8 Seznam 4–5 tisoč povratnikov in njihova pot

..9–10 Obnova skupnosti

.…9 Mešani zakoni in Ezrova molitev

.…10 Ljudska izpoved in zaveza

V: Zakaj je bil v knjigi Ezra (Ezr 1:1–10:44) vključen prav ta material?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje. Nekateri menijo, da bi bilo mogoče vključiti manj podrobnosti. Po drugi strani pa bi bilo mogoče dodati več podrobnosti in morda tudi dokumente. Vendar se zdi, da je glavni razlog za gradivo, ki ga je Ezra vključil v knjigo, prikazati in dokumentirati, kako je Bog izpolnil svojo prerokbo o vrnitvi Judov v Obljubljeno deželo po sedemdesetih letih suženjstva.

V: Zakaj je v Ezr 1,1 to leto imenovano prvo leto Kira, kralja Perzije, saj je bil kralj Perzije že pred osvojitvijo Babilonije, kot omenja Asimovov vodnik po Svetem pismu na str. 435?

O: Kira je postal kralj Anšana leta 559 pr. n. št. ter kralj Medijcev in Perzijcev leta 550 pr. n. št. Vendar je bilo to prvo leto njegovega vladanja nad tem obsežnim imperijem Babilona in Perzije. William H. Shea je preučil več kot 400 mest, kjer je bil Kira imenovan s titulom, in v 90 odstotkih primerov so ga imenovali »kralj Babilona, kralj dežel«. Kirajev valj imenuje Kira »kralj sveta, veliki kralj, zakoniti kralj, kralj Babilona, kralj Sumera in Akada, kralj štirih svetovnih strani (zemlje)«. Shea je ugotovil tudi, da je bil Kira prvič imenovan »kralj dežel« na začetku leta 538 pr. n. št., vendar pa ga niso imenovali »kralj Babilona, kralj dežel« vse do konca leta 538 pr. n. št. Meni, da je razlog za to v tem, da je guverner Gubaru nosil naziv kralja Babilona vse do svoje smrti istega leta.

Tako kot vojvoda, ki postane kralj, kot svoje prvo leto navede leto, ko je postal kralj, in ne leto, ko je bil še vojvoda, se tudi Kira prvo leto šteje od trenutka, ko je postal cesar cesarstva. »Cesarstvo« je vključevalo Babilon kot eno od svojih glavnih mest.

V: Ali bi se v Ezr 1,1 lahko 70 let nanašalo na trajanje Babilonskega imperija ali na tempelj, kot predlaga skeptični Asimovov vodnik po Svetem pismu (str. 436–437, 449)?

O: Nanaša se na čas, v katerem je Juda služila Babilonu. Najprej si natančno oglejmo, kaj trdi Sveto pismo, nato pa, kaj potrjuje zgodovina.

Jeremija 25:11–12 in 29:10, 16 navajata:

1) Dežela Judovska bo postala puščava in bodo služili Babilonu sedemdeset let.

2) Po 70 letih bo Babilonija kaznovana (Jeremija 25:12).

3) Jeremija 29:10 dodaja, da se bodo po 70 letih izgnanci vrnili.

4) Jeremija 29:16 dodaja, da ne bodo vsi odšli v izgnanstvo.

Čeprav ni izrecno navedeno, da bo Jeruzalem popolnoma uničen, bi to lahko sklepali. Vendar pa ni natančno določeno, kako dolgo bo Jeruzalem uničen. Prerokovano je bilo, da bo služba Babilonu trajala 70 let, ne pa uničenje Jeruzalema.

Zgodovinsko gledano je Judovska kraljevina služila Babilonu od leta 605 pr. n. št. do leta 538 pr. n. št. To je približno 68 naših let. Vendar so bile prerokbe podane v smislu verskega, lunarnega leta, ki je imelo 360 dni.

V: Ali je v Ezr 1,1 dejansko izgnanstvo trajalo le 49 let, od 587/586 do 538 pr. n. št., kot navaja skeptični Asimovov vodnik po Svetem pismu na str. 436?

O: Mnogi ljudje so bili leta 605 pr. n. št. izgnani za celih 70 let. Stvar zapleta dejstvo, da so bili drugi izgnani le za 49 let. Ne glede na to je bilo preroštvo, da bo Judovsko kraljestvo 70 let služilo Babilonu.

V: Zakaj se je v Ezr 1,1–4 perzijski kralj odločil pomagati Judom?

O: Glavni razlog je, da je Bog navdihnil Kira, naj to stori. Poleg tega perzijski kralj ni le dovolil Judom, da se vrnejo, ampak je arheolog Rassam odkril tako imenovani »Kirov valj«, na katerem je Kir zabeležil osvojitev Babilona in odredil, da se tudi drugi narodi lahko vrnejo domov. Ni dokazov, da bi Kira verjel v pravega Boga; raje je uporabil božje ime, ko je govoril o Judih, prav tako kot je uporabil imena drugih bogov, ko je govoril o drugih narodih.

Kirov valj med drugim pravi: »Naj vsi bogovi, ki sem jih ponovno naselil v njihova sveta mesta, vsak dan prosijo Bela in Nebo za dolgo življenje zame.« (Bel in Nebo sta bila babilonska boga.)

V: Kaj še navaja Kirosov valj v Ezr 1,1–4?

O: Svetopisemski kritik iz 19. stoletja Julius Wellhausen in mnogi drugi so dvomili, da je kdaj sploh obstajal odlok o vrnitvi Judov v domovino. Vendar je Rassam leta 1879 odkril Kirosov valj; na isti strani je njegova fotografija. Kirosov valj je bil v prvi vrsti propagandno orodje Kira, s katerim je želel Babiloncem pokazati, da je njihov prijatelj in ne le osvajalec, ki se mu je treba upirati. Kiro se je imenoval »Kralj sveta, Veliki kralj, Zakoniti kralj, Kralj Babilona, Kralj Šumera in Akada, Kralj štirih svetovnih strani« (str. 89). Prav tako piše: »Ko sem, dobronameren, vstopil v Babilon, sem med jubelom in veseljem vzpostavil prestol v kraljevi palači. Veliki bog Marduk je poskrbel, da so mi velikodušni prebivalci Babilona … pokazali naklonjenost. Vsak dan sem si prizadeval častiti njega [Marduka]. Moje številne čete so se nemoteno gibale po središču Babilona. Nisem dopustil, da bi kdor koli ustrahoval deželo [Sumerja] in Akada. Pazil sem na potrebe Babilona in vseh njegovih svetišč, da bi spodbujal njihovo blaginjo.« (str. 87) Prav tako trdi, da je Kira vstopil v mesto »brez boja ali bitke«. To drži, saj je Kira vstopil v mesto 17 dni po tem, ko so Perzijci izvedli presenečenjski napad in zavzeli mesto.

Kirov valj prav tako pravi o izgnanih narodih: »(Prav tako) sem zbral njihove nekdanje prebivalce in jim vrnil njihova bivališča.« (str. 91)

V: Zakaj je bil v Ezr 1,5–11 perzijski kralj tako radodaren pri zagotavljanju zlata in srebra Ezri?

O: Sveto pismo navaja en razlog in komaj namiguje na drugi verjetni razlog.

Prvič, Ezra 1,7 pravi, da so med predmeti, ki jih je kralj vrnil, bili tudi predmeti iz templja, ki so jih Babilonci odvzeli Izraelcem. Osvajalci so običajno odnašali idole osvojenih narodov, a ker v Jeruzalemu ni bilo idolov, so namesto tega odnesli opremo iz templja. V perzijskem Kirosovem valju, ki opisuje, kako so Perzijci poslali ujetnike nazaj v njihove domove, je omenjeno tudi vračanje njihovih bogov.

Drugič, Ezra 1,6 nekoliko skrivnostno pravi, da so sosedje povratnikov »jih podpirali« (BSB), v skladu s kraljevim odlokom iz Ezra 1,4, da jim »morajo možje tistega območja pomagati s srebrom, zlatom, blagom in živino« (BSB). Zakaj bi kralj to želel? Da bi razumeli razlog, moramo pogledati takratne politične razmere.

Kralj Darej I. je bil oče Kserksesa I. in mož Estere. Kserkse I. je leta 465 pr. n. št. v svoji spalnici umoril Artaban, poveljnik kraljeve telesne straže. Kralj iz knjige Ezra, Artaxerxes I., je bil tretji sin Kserksesa in Amestris. Takrat je bil star šele 18 let. Toda v tem letu je Artakserksu uspelo ubiti tako Artabanusa kot enega od svojih starejših bratov, imenovanega Darej, ter v bitki premagati drugega starejšega brata, Histaspa. Vendar je kmalu sledil upor v Egiptu (460–454 pr. n. št.), ki so ga podprle 200 grških ladij. Megabiz, perzijski satrap Sirije, je leta 454 pr. n. št. premagal egiptovske upornike in obljubil milost egiptovskemu vodji upornikov, Inarusu. Na žalost je bil Inarus na ukaz Artaxerxa I. matere, kraljice Amestris, naboden na kol, kar je povzročilo, da se je Megabiz uprl. Sredi vsega tega je kralj leta 458 pr. n. št. spodbudil Ezro in še več izgnancev, naj se vrnejo v Jeruzalem. Perzijski kralj je želel imeti zvesto varovalno državo vzhodno od Egipta in južno od Sirije. Zato je smiselno, kot kaže Ezra 1,4–6, da je perzijski kralj želel, da bi bili povratniki »podprti« (BSB).

V: Kaj naj storite, če se vam v Ezr 1,5–11 nepričakovano ponudi velikodušno blagoslov?

O: Seveda hvalite in se zahvaljujte Bogu za to, a to še ni vse. Povejte drugim, kaj je Bog storil. Prav tako se lahko vprašate, ali vam je Bog morda dal to blagoslov z določenim namenom. Morda vam je bil dan zato, da bi lahko pomagali drugim. Bodite pa previdni; morda boste ugotovili, da imate veliko novih »prijateljev«, a ti niso nujno pravi prijatelji.

V: Kaj pomenijo imena teh Judov v Ezr 1,8?

O: Mithredath pomeni »podarjen od Mitre«. Mitra je bil pomemben perzijski bog na strani dobrega. Zerubabel pomeni »semena Babilona«, kjer se je rodil.

Šešbazar je nehebrejsko ime z nejasnim pomenom. Morda je bilo to drugo ime za Šenazarja, ki je bil četrti sin Jekonija (1. Kronika3:18 ), nekdanjega kralja Judeje, in s tem stric Zerubabela. To bi pojasnilo, zakaj so Šešbazarja imenovali judovski princ.

Nekateri menijo, da bi Sheshbazzar lahko bilo drugo ime za Zerubabela. Vendar pa ne bi bilo preveč smiselno, da bi imel dve nehebrejski imeni. Drugi pravijo, da bi bil Šešbazar morda drugo ime za Šealtiela, ki je očitno umrl kmalu po polaganju temeljev. Ali pa bi bil Šešbazar morda guverner Judov tik pred Zerubabelom, in ko je Šešbazar umrl, je vodenje prevzel Zerubabel. Poleg tega Šešbazar verjetno ni Zerubabel, saj je Zerubabel, sin Šealtiela, omenjen v Ezri 5,2, medtem ko je Šešbazar, judovski knez, v Ezri 5,16 omenjen v pretekliku kot tisti, ki je položil temelje templja.

V: Zakaj v knjigi Ezr 1,9–10 skupno število omenjenih predmetov, 2.499, ne ustreza skupnemu številu zlatih in srebrnih predmetov, 5.400, v knjigi »1:11 «?

O: Seznam vsebuje le posodo, lonce (?), sklede in druge večje predmete. Skupno število, ki morda vključuje tudi nekaj zdrobljenih kosov, zajema tudi stvari, ki niso navedene. Razlika v številkah je prevelika, da bi šlo le za tipografsko napako.

V: Ali so v Ezr 2,1–70 Judje pod perzijsko vladavino cveteli?

O: Da. Poleg Svetega pisma imamo tudi zunajbiblijske dokaze, da jim je šlo precej dobro.

V Nippurju je ohranjenih številnih glinastih tablic, ki pripadajo premožnim bankirjem z imenom »Murashu in sinovi«, ki so posojali denar. V besedilih je navedenih 2.500 imen posameznikov, od katerih je 70 judovskih. Zanimivo je, da glinene tablice kažejo, da so imeli mnogi od teh Judov tako judovska kot nejudovska imena. Poleg tega so bili Judje prisotni v 28 od 200 naselij v okolici Nippurja.

V bližini Asuana v južnem Egiptu je bila judovska vojaška garnizona, ki je zgradila tempelj/sinagogo, posvečeno »Yahu«.

Po aramejskih papirusih in ostrakih, ki omenjajo soboto in pasho, je na otoku Elefantina v južnem Egiptu živelo veliko Judov. V Cowleyjevem papirusu št. 21 je Darej II. judovski koloniji na otoku Elefantina ukazal, naj praznuje praznik nekvašenega kruha.

V: Kakšno je bilo v Ezr 2 ocenjeno število Izraelcev pred izgnanstvom?

O: V osmem stoletju je bilo v severnem kraljestvu po ocenah od 500.000 do 700.000 Izraelcev, v Judovini pa od 220.000 do 300.000 Izraelcev.

V: V knjigi Ezr 2 je navedeno, da je bilo po ocenah v Perzijskem cesarstvu razpršenih od 1,5 do 3 milijonov Izraelcev in Judov; zakaj se je v Jeruzalem vrnilo le okoli 50.000 ljudi?

A: Večina jih je bila neposlušna in se ni hotela vrniti, čeprav so bili nekateri morda sužnji in niso imeli izbire. Sam Ezra je v 9. poglavju knjige Ezra, v 15. verzu, priznal, da so bili le majhen ostanek. Izraelci so bili izgnani več kot 200 let prej in skoraj vsi so se asimilirali ter izgubili svojo nacionalno identiteto. Asimovov vodnik po Svetem pismu na str. 437 pronicljivo poudarja, da »dejstvo, da so darovali dragocene predmete, da bi pomagali tistim, ki so načrtovali potovanje, kaže, da so bili razmeroma premožni in morda niso videli smisla v tem, da bi zapustili kraj, kjer so bili uspešni in varni ter kjer so se zdaj počutili kot doma«. V resnici so se povratniki naselili le na ozemlju, ki je merilo približno 25 milj od severa do juga in 32 milj od vzhoda do zahoda, pri čemer je tretjino tega območja pokrivala puščava.

Iz Murashujevih glinastih tablic vemo tudi, da je bilo veliko Judov premožnih. Gre za približno 730 glinastih tablic o posojilih, ki jih je odobril bankir iz Nippurja po imenu Murashu ter njegovi sinovi. Kot dolžniki Murashuja se pojavlja približno 60 judovskih imen.

Seveda je velikodušno, da so Judje, ki so se odločili ostati, darovali denar za tiste, ki so se vrnili domov. Vendar Bog ni hotel njihovih darov; Bog je hotel, da se sami vrnejo domov.

V: Koliko časa bi v 2. poglavju knjige Ezra ljudje potrebovali za potovanje iz Babilona v Jeruzalem?

O: Trajalo bi približno štiri mesece. Vendar Ezra tega ni omenil, ker je bil poudarek na obnovi, ne pa na težavah vrnitve.

V: Kakšne so razlike v številkah med Ezr 2,1–70 in Neh 7,7–72?

O: Tukaj sta oba seznama in razlike med njima. Naslednje vprašanje obravnava razloge za te razlike.

(V Nehemiji je navedenih tudi 50 skodelic.)

Tudi apokrifna knjiga 1. Esdra navaja vrnjence. V njej je 25.947 izraelskih moških (v primerjavi z 24.144 pri Ezri in 25.406 pri Nehemiji), 5.288 duhovnikov (v primerjavi z 4.289 pri Ezri in Nehemiji), 341 levitov, pevcev in vratarjev v primerjavi s 341 v knjigi Ezra, 372 tempeljskih služabnikov v primerjavi s 392 v knjigah Ezra in Nehemija ter 652 moških neznanega porekla v primerjavi s 652 v knjigi Ezra.

Skupno število ljudi je veliko večje od navedenih, zato seznam ni izčrpen. Na primer, pri Ezri je navedena družina Magbiša, pri Nehemiji pa ne. Skupno število bi lahko vključevalo tudi severna plemena ter ženske in otroke.

Med 50 skupnimi številkami je skupno 22 razlik. Obstaja 12 razlik v enomestnih številkah, pri čemer ima Nehemija v 7 od njih večje število. Obstaja 10 razlik z večmestnimi številkami, pri čemer ima Nehemija v 7 od njih večje število. Za primerjavo si oglejmo hebrejsko besedilo v primerjavi z grško Septuaginto: pri Ezri sta 2 razliki (obe enomestni), pri Nehemiji pa 10 razlik (od katerih je 5 enomestnih).

V: V Ezr 2,1–70 in Neh 7,7–72, kako natančno so starodavni pisarji prenašali sezname številk?

O: Tukaj sta dva primera za primerjavo v starodavnih dokumentih.

Fradova vojska: Perzijski napis na skali v Behistunu navaja, da je imela Fradova vojska 55.243 mrtvih in 6.572 ujetnikov v babilonskem stolpcu. Aramajski prevod, najden na otoku Elefantina v Egiptu, navaja, da je bilo število ujetnikov 6.972, kar je za eno števko manj od napisa na skali v Behistunu. V kopiji babilonskega stebra, najdeni v Babilonu, je bilo število ujetnikov 6.973, kar se za eno števko razlikuje od aramejskega prevoda.

Uporniška vojska Frawartisha: Perzijski napis na skali v Behistunu navaja, da je bilo v uporniški vojski Frawartisha ubitih 2.045 in ujetih 1.558. Aramajski prepis navaja število ujetnikov več kot 1.575.

Ti primeri izvirajo iz dela F. W. Königa, Relief und Inschrift des Königs Dareios I am Felsen von Bagistan (Leiden: Brill, 1938), str. 48, 45.

V: Zakaj se v Ezr 2,1–70 število vrnjenih ljudi razlikuje od števila v Neh 7,7–72?

O: Verjetno je to posledica kombinacije več razlogov.

Preproste napake prepisovalcev: V današnjih rokopisih so se pojavile nekatere napake prepisovalcev. Mnoge napake prepisovalcev so v obliki spreminjanja ali izpuščanja številke. Med hebrejskim besedilom in Septuaginto sta v knjigi Ezra 2 razliki (obe enomestni) in v knjigi Nehemija 10 razlik (od katerih je 5 enomestnih). Zato bi pričakovali, da preproste napake prepisovalcev pojasnjujejo okoli2 to 5 ali morda do 10 od 22 razlik. Ker je število v knjigi Nehemija večje le v 7 od 12 enomestnih razlik, ni statistično pomembnega trenda, da bi bilo eno število vedno večje.

Seznami šifre: Razlike bi lahko bile posledica uporabe »seznamov šifre«, kjer je navpična črta predstavljala »1«, vodoravna črta pa »10«, začetek črke hebrejske besede me’ah pa je predstavljal stotine. To bi povzročilo večje napake pri prepisovanju.

Sprememba v načinu zapisovanja številk: Način, kako so Hebrejci zapisovali številke, se je okoli tega časa spremenil. Prej so Hebrejci uporabljali stare »okrogle črke«, nato pa so prešli na »kvadratne« črke. To bi povzročilo več napak pri prepisovanju. Wycliffe Bible Dictionary na str. 667 omenja, da so Moabci govorili hebrejski narečje in v 9. stoletju pr. n. št. še vedno uporabljali stare okrogle črke. Encyclopedia Britannica, zvezek 1 (1956), str. 684, navaja: »Najzgodnejši zapisi aramejščine segajo približno v leto 800 pr. n. št. … Abeceda v tem času se le malo razlikuje od tiste na Moabskem kamnu.« Navaja, da sta obstajali dve smeri razvoja, ki sta se izoblikovali v času Perzijcev:

1) odprtje vrha črk bet, dalet in reš ter 2) zaobljenje kotov in razvoj ligatur. To bi lahko pojasnilo več napak.

Seznami so bili sestavljeni v različnih časovnih obdobjih: od 10 razlik v večmestnih številkah je Nehemija v 7 od njih navedel večje število. Po eni strani razlike verjetno niso posledica večjega števila vrnjenih izgnancev, saj se skupni seštevki natančno ujemajo. Po drugi strani pa bi se med povratniki v navedenih rodovih in vaseh lahko našlo več ljudi. Ezra 2:1 pravi, da je to seznam tistih, ki so zapustili Babilon, očitno še pred njihovim prihodom v Jeruzalem. Morda je prišlo do nekaterih odločitev v zadnjem trenutku, da se pridružijo določenemu rodu ali vasi.

Različni seznami: Kako so ti seznami nastali? Ni tako, da bi Bog te številke narekoval pisarju, ampak sta jih preštela in sestavila dva ali več ljudi. Verjetno so bili prvotno ločeni seznami, ker: Ezra ločuje moške iz Betlehema in Netofaha, medtem ko jih Nehemija združuje. Magbiš v Nehemiji manjka. Med seboj si zamenjujejo vrstni red Loda itd. in Jeriha. Nehemija številke razdeljuje bolj kot Ezra.

Nehemijev seznam je bil prepis. Pazljivo upoštevajte, da Nehemija 7:5 ne navaja, da je šlo za natančno pravilno število ljudi, ki so se vrnili. Nehemija namreč zgolj pravi, da je našel seznam, in to je tisto, kar je bilo na njem zapisano. Seznam je morda netočen, vendar Nehemija pravilno navaja, kar je bilo na njem zapisano. Glej naslednje vprašanje za posledice tega.

V: Kako se to v Ezr 2,1–70 in Neh 7,7–72 navezuje na breznapaknost?

O: Nekateri kritiki brezhibnosti vidijo neskladja med tema seznamoma kot enega najresnejših izzivov za brezhibnost Svetega pisma. V resnici pa to sploh ni tako. Najprej »zavajajoči argument«, ki je napačen odgovor; nato običajen krščanski odgovor; in nazadnje najverjetnejši odgovor.

Nepravilen odgovor: Oba seznama sta pravilna, vendar se razlikujeta, ker sta bila sestavljena v nekoliko različnih časovnih obdobjih. Do sestave poznejšega seznama je prišlo še nekaj ljudi, nekateri so odšli, daritve pa so bile drugačne.

Vendar pa se je moralo skupno število dodatnih ljudi, ki so prišli, in tistih, ki so odšli, natančno ujemati, saj so skupni seštevki identični. To bi bilo zelo malo verjetno, če bi bili oba seznama popolnoma pravilna, a sestavljena v različnih časih.

Pogost odgovor: Čeprav ne razpolagamo z izvirnimi rokopisi, [domnevno] brezhibnost pomeni, da sta morala biti oba seznama v izvirnih rokopisih identična. Vendar pa je za razlike v številkah, ki bi morale biti enake na obeh seznamih, kriva kombinacija preprostih napak prepisovalcev in sprememba abecede v tistem času, ki je povzročila še več napak prepisovalcev. (Nič ne preprečuje, da bi en seznam vseboval podrobnosti, ki jih drugi seznam nima.)

Vendar pa je 22 razlik od 50 številk veliko število razlik, celo ob upoštevanju spremembe pisave, ki se je zgodila v tistem času.

Najverjetnejši odgovor: Nehemija je brez napak prepisal seznam, ki mu je bil na voljo (in ta seznam je vseboval napake). Bil je dovolj natančen, da je prikazal, koliko se jih je vrnilo, vendar nas Nehemijeva opomba opozarja, da ni zagotovljeno, da je ta seznam brez napak. To je podobno temu, kako Sveto pismo brez napak zabeleži napake farizejev, Jeftovo nepremišljenost in Abrahamovo neumnost, ne da bi nam izrecno povedalo, ali naj verjamemo v te stvari in jih tudi počnemo.

Zakaj nam Sveto pismo ni navedlo natančnega števila vseh ljudi v Nehemijinem času? Verjetno zato, ker to ni pomembno. 1 Timotej 1,4 in Titus 3,9 nam pravita, da se ne smemo ukvarjati z neskončnimi rodovniki.

V: Kateri seznam je bolj točen, tisti iz Ezr 2,1–70 ali tisti iz Neh 7,7–72?

O: Čeprav ne moremo biti povsem prepričani, je verjetno bolj točen seznam v knjigi Ezra, in sicer iz naslednjih razlogov:

1. Apokrifna knjiga 1. Esdra prav tako navaja vrnjence in je bližje Ezri. Ena od razlik med hebrejsko in septuagintsko različico v Nehemiji bi povzročila, da bi se dve Nehemijevi številki ujemali z Ezro. Torej so vsaj prevajalci Septuaginte menili, da je Ezra bolj točen.

2. Nehemija sam je dejal, da je to seznam, ki ga je našel, ne da bi rekel, da je vse na njem pravilno.

Vendar pa so v obeh besedilih posamezne pisarske napake. Tukaj je analiza nekaterih posameznih razlik, pri čemer je najprej navedena številka iz knjige Ezra.

200 proti 245 pevcem (Nehemija 7:68). Verjetno je pravilna številka iz knjige Ezra, saj bi prepisovalec lahko po pomoti prevzel številko 245 iz Nehemija 7:67. Nato bi morda izpustil Nehemija 7:68.

61.000 drahem proti vsoti 41.000. Verjetno je, da je številka 61.000 v knjigi Ezra tipkarska napaka in bi morala biti 41.000.

V: Ali so v Ezr 2:2,14 Nehemija, Mordohaj in Bigvaj iste osebe kot v knjigah Nehemija in Estera?

O: Ne, niso. Guverner (Tiršata) Nehemija je prišel v Jeruzalem leta 445 pr. n. št., približno 13 let po tem, ko je bil Ezra že tam. Mordohaj in Estera sta prišla kasneje, ime Bigvaj, ki v perzijščini pomeni »srečen«, pa ni bilo nič nenavadnega.

V: Zakaj menite, da sta Ezra (in Bog) v Ezr 2,3–70 vključila tako dolg seznam imen?

O: S človeškega vidika je bilo v tem, da so vedeli, kdo se vrača, določeno navdušenje. Drugič, šlo je tudi za »preverjanje«, kdo med tistimi, ki so se vrnili, je bil pravi Izraelec. Tretjič, prihodnje generacije bi lahko na podlagi teh imen pogledale nazaj in rekle: »Jaz sem eden izmed njih.« Z Božjega vidika Bog bedi nad vsako podrobnostjo tega, kdo kaj počne.

To je bil »preklic« tistih, ki so zapustili udobje in ugodje kraja, kjer so bili, ter se zavezali, da bodo del službe, namesto da bi le sedeli na stranskem tiru.

V: Če se je vernik v Ezr 2,6–7 oddaljil od Boga in se želi vrniti, kaj bi mu svetovali, naj stori?

O: Najprej ga pomirite, da Bog odpušča in da ga bo sprejel. Glede na to, kaj je storil, naj, če je mogoče, povrne tisto, kar je vzel ali uničil. Morda živi s posledicami svojega greha; čeprav bi Bog te posledice lahko odpravil, tega pogosto ne stori. A če prenese Božjo disciplino in se zdaj odloči, da bo sledil Bogu, lahko Bog iz njegove obnovljene poslušnosti do Njega izpelje blagoslov.

Zanimivo je, da so v Ezra 2,6 nekateri povratniki prišli iz Pahat-Moaba. To ime pomeni »upravitelj Moaba« in se morda nanaša na Rubenovce, ki jih je asirski kralj Tiglat-Pileser III. naselil v Moabu. Drugi povratniki so v Ezra 2,7 prišli iz Elama. Elam leži v jugozahodnem Iranu, kjer so bili nekateri Izraelci naseljeni nasilno.

V: Zakaj se je v Ezr 2,42 vrnilo toliko vratarjev, kar 139?

O: Ocenjuje se, da je bilo pred izgnanstvom okoli 5.000 vratarjev, torej se večina ni vrnila. Vratarji niso le stali pri vratih; skrbeli so tudi za okolico in so bili v bistvu tudi hišniki. Naša beseda »hišnik« namreč izhaja iz latinske besede za vrata, janua. Ti ljudje so torej imeli stalna, a slabo plačana dela. Morda jih ni motilo, da bi se obogatili v babilonskem in kasneje perzijskem imperiju.

V: Kaj storite v Ezr 2,59–63, ko se v službi znajdete v »ničem zemlji«?

O: Ti možje so trdili, da lahko služijo kot duhovniki, vendar ni bilo nobenega zapisa, da bi bili potomci duhovnikov. Ali so bili res potomci, a so se zapisi izgubili, ali pa v resnici niso bili duhovniki (in so to vedeli), ali pa so morda njihovi starši in stari starši trdili, da prihajajo iz duhovniške družine, a so se motili. Zato je guverner (Tiršata), ki je bil Nehemija, sklenil, da ne bodo služili kot duhovniki, dokler o tem ne bo odločil duhovnik z Urimom in Tumimom. Za večino med njimi nimamo zapisa, kdaj ali če je bila ta odločitev sploh kdaj sprejeta. Vendar pa je bila ena duhovniška družina, sinovi Koza/Hakkoza iz Ezre 2,61, kasneje priznana kot duhovniška družina. Meremot, sin Urija iz Ezre 8,33, ki je bil sin Urija, sina Hakkoza iz Nehemija 3,4.21, je bil v Nehemiju 3 štet med duhovnike.

Kaj lahko storiš, ko se zdi, da imaš priložnost služiti v pomembni vlogi, a ti je pot zaprta (upravičeno ali neupravičeno)? Lahko postaneš zagrenjen ali vsaj razočaran. Ali pa, če ti je Bog zaprl vrata, lahko namesto tega služiš v drugi vlogi, skozi vrata, ki ti jih je Bog odprl. Kot je rekel neki kristjan: »Razočaranje je Njegov načrt.« Bogu ni pomembno, kako visok položaj imaš; pomembno mu je tvoje srce, ko mu služiš.

V: Zakaj je v Ezr 2,64 celotno število ljudi 42.360, če pa seštevanje seznamov v knjigah Ezra, Nehemija in 1. Esdras da 29.818, 31.089 oziroma 30.143 moških?

O: »Celotno zbrano ljudstvo« bi vključevalo tudi ženske in otroke. To pomeni, da je med to selitvijo prišlo relativno malo žensk in otrok; večinoma so bili moški. To pojasnjuje, zakaj je morda obstajal velik pritisk k sklepanju mešanih zakonskih zvez z neizraelci.

V: Koliko bogastva je navedeno v Ezr 2,69?

O: 61.000 drahem zlata bi znašalo približno 1.000 funtov (500 kilogramov), 5.000 min srebra pa približno 3 tone (2,9 metrične tone).

V: Kako lahko mi kot kristjani danes, kot piše v Ezr 2,70, »vstanemo in se izkažemo«?

O: Vstati lahko tako, da ne zanemarjamo skupnih srečanj, kot nam zapoveduje Hebrejcem 10,25. Glasujemo lahko za častne kandidate, ki ne zagovarjajo hudobnih stvari. Tako kot bogati voditelji v Ezr 2,69–70 lahko prostovoljno darujemo denar za Božje delo. Javno lahko nosimo ime kristjan.

V: Kako se je v Ezr 3,1–12 to preporod razlikovalo od Josijinega preporoda v 2 Krn 34?

O: Pri Josijevi preporoditvi je ljudstvo še tik pred njo živelo v neposlušnosti, moralo je najti izvod Zakona in je bilo takrat pod veliko grožnjo (Asirija). To je bila preporoditev v kesanju pod grožnjo kazni.

Pri Ezrovem preporodu so se že pokesali za malikovanje, že so prebrali Zakon in so bili tam, da bi zgradili tempelj in mesto. To je bil preporod posvetitve in gradnje.

Če povzamemo: prvo preporodno gibanje je pomenilo odvračanje od zla, Ezrovo preporodno gibanje pa napredovanje v smeri gradnje. Obe vrsti preporodnih gibanj imata svoje mesto.

V: Zakaj je bilo v Ezr 3,2 težje, kot so pričakovali, zgraditi oltar Bogu?

O: Da bi ga lahko zgradili na tem mestu, so morali najprej odstraniti ruševine porušenega prvega templja. Tudi okoliški narodi bi nasprotovali njihovim prizadevanjem. Sedmi mesec bi tu sovpadal s septembrom–oktobrom leta 537/536 pr. n. št.

Po drugi strani pa perzijska vlada ne bi imela nič proti še enemu oltarju. Po podatkih iz knjige »Major Cities of Bible Times« (str. 32–48) babilonski teksti omenjajo 50 templjev ter 180 svetišč na prostem, posvečenih boginji Ištar, 300 svetišč za bogove Igigi in 1.200 svetišč za bogove Anunnaki. Judje so hoteli zgraditi le enega. (vzeto iz dela »The Expositor’s Bible Commentary«, 4. zvezek, str. 622)

V: Zakaj so bili v Ezr 3:8 za službo imenovani leviti, stari 20 let in več, saj Num 4:3,47 in 1 Chr 23:3,24,27 navajata, da so lahko služili le leviti, stari 30 let in več, Num8:24 pa pravi, da so v Šotoru zborovanja lahko delali le leviti, stari 25 let in več?

O: Ezra2:40 in Neh7:43 oba navajata, da se je vrnilo le 74 levitov. Verjetno so menili, da morajo uporabiti mlajše levite, ker jih je bilo tako malo.

V: Ali je v Ezr 3:10 in Hag 1:15 gradnja potekala leta 520 pr. n. št. med vladavino Darija I. ali se je začela pod Kira II. okoli leta 537 pr. n. št., kot navaja Ezr 3:8–13?

O: Oboje drži. Gradnja se je začela leta 537 pr. n. št. pod Kirojem II., bila je zaradi nasprotovanja za 16 let prekinjena, nato pa se je ponovno začela pod Darejem I. leta 520 pr. n. št. Zaključena je bila leta 516/515 pr. n. št.

V: Zakaj se v Ezr 3,11–13 in Hag 2,1–9 nekateri veselijo, drugi pa jokajo?

O: Podobno se zgodi ob dokončanju templja v Hagaj 2,1–9. To je nekako tako, kot bi se spraševali, ali je kozarec napolnjen do polovice ali pa je napol prazen. V vseh teh več kot 70 letih (od leta 587/586 pr. n. št.) ni bilo niti oltarja niti templja, zdaj pa se je tempelj končno ponovno gradil, da bi Bogu darovali žrtve. Po drugi strani pa se je ta skromen začetek zdel tako nepomemben v primerjavi z nekdanjim veličastvom Salomonovega templja in njegovih dvorišč. Nekateri so se osredotočali na to, kar je bilo in kar bi lahko bilo. Drugi so se osredotočali na dosežen napredek in prihodnost, ki jo je obetal.

V: Kakšna je kronologija v 4. poglavju knjige Ezra?

O: Tukaj je kronologija različnih delov 4. poglavja knjige Ezra. Upoštevajte, da sta Kserkses in Artakserkses I. različni osebi. Upoštevajte tudi, da se gradijo štiri stvari: oltar, temelji templja, preostali del templja in jeruzalemska obzidja.

V: Kdo točno so bili Samaritanci v Ezr 4:2?

O: Samaritanci so bili mešano ljudstvo, ki je živelo severno od Jeruzalema. Bili so mešanica revnih Izraelcev iz severnega kraljestva ter nekaj podjarmljenih ljudstev, ki jih je asirski kralj Sargon II. (722–705 pr. n. št.) pripeljal v deželo, večje druge skupine pod kraljem Esarhaddonom (681–669 pr. n. št.) ter tretje skupine, ki jih je pripeljal njegov sin Asurbanipal (669–627 pr. n. št.). Vendar pa Babilonci očitno niso naselili nobenih ljudstev v Samarijo.

V verskem smislu so častili Pravega Boga ter druga božanstva. Leta 1962 so beduini, ki so našli zvitke iz Mrtvega morja, odkrili tudi jamo v Wadi Daliyeh. V njej je bilo dvesto do tristo okostnjakov družin, ki so leta 331 pr. n. št. pobegnile pred Aleksandrom Makedonskim. V zapisih, ki so jih pustili, so mnoga imena odražala edomitske, aramejske, moabitske, kanaanske in babilonske idole.

V: Ali so bili Samaritanci v Ezr 4,2 iskreni, ko so ponudili pomoč Judom?

O: Verjetno niso bili iskreni, ampak so morda želeli infiltrirati delavce. Samaritanci so nasilno ustavili obnovo obzidja, saj je bila gora Gerizim v Samariji »konkurenca« kot središče čaščenja. Samaritanci so verjetno menili, da ni bilo nobenega nasprotja med Božjim templjem in njihovim eklektičnim čaščenjem, kot navaja Ezra 4:2. Vendar so Judje upravičeno zavrnili pomoč Samaritancev, saj so ti poleg edinega pravega Boga in zlatih telet častili tudi druge bogove (2. Kralji 17:34). Vendar bi zavrnitev Samaritancev povzročila, da bi se ti uprli gradnji.

V nasprotju s tem skeptični Asimovov vodnik po Svetem pismu (str. 441) meni, da so bili Samaritanci v tem primeru iskreni. A če so bili resnično iskreni v želji po izgradnji templja, so, ko jim pomoč ni bila dovoljena, poskušali ljudstvo odvračati in mu povzročati težave (Ezra 4:4). Najeli so svetovalce, tj. jih podkupili (Ezra 4:5). Nazadnje so napisali pismo, v katerem so jih obtožili, da želijo zid, da bi se uprli Perzijcem (Ezra 4:6). Če so bili iskreni, kot trdi Asimov, zakaj bi jih potem kasneje odvračali in napisali pismo, v katerem so jih obtožili?

V: Zakaj so Judje v Ezr 4,3 zavrnili zunanjo pomoč?

O: Če potrebujete hrano ali življenjske potrebščine, je pomoč od nevernikov na splošno v redu. Če pa delate nekaj za Božje delo, je bolje, da se prostovoljno pridružijo verniki kot neverniki. Ali naj sprejmemo pomoč od nevernikov za Božje delo? Tudi 3. Janezovo pismo 7 omenja, da ne smemo sprejemati pomoči od poganov. Ena stvar je sprejeti pomoč, da jo damo revnim, druga pa je sprejeti pomoč za oznanjevanje evangelija.

V: Kako se v Ezr 4,7–16 odzoveš, ko se žrtvovalno trudiš za Božje kraljestvo, pa nasprotniki nenadoma izničijo vse tvoje delo?

O: Ljudje bi se lahko obupali ali pa preprosto obupali. A isti perzijski kralj, Artakserks, jim je kasneje dovolil, da pod vodstvom Nehemije obnovijo obzidje, in sicer od leta 445/444 pr. n. št. Najprej, zlo nasprotovanje Božjemu delu ne bi smelo biti niti nepričakovano niti odvračajoče. Če se je nasprotovanje zgodilo Mojzesu, Jozuetu, Ezri in Nehemiji, Jezusu, Pavlu in drugim apostolom, zakaj bi se vi pretvarjali, da ste presenečeni, če se kdaj zgodi tudi vam?

Drugič, v bejzbolu obstaja pregovor: »Ne spremeni ene napake v dve.« Če storiš sramotno napako, na primer da ti žoga, ki se odbije od tal, uide med noge ali da ti pade visoka žoga, se lahko zaradi tega počutiš tako slabo, da ne opaziš naslednje žoge, ki leti v tvojo smer, in tudi pri tej zamočiš. Ko resno zamočiš, se moraš zbrati, skleniti, da boš še naprej poskušal ali se še bolj potrudil, in nadaljevati. Ko se ena priložnost zapre, bodi pripravljen na trenutek, ko se odpre nova.

V: Zakaj je bilo v Ezr 4,8–6,18 in Ezr 7,12–26 napisano v aramejščini?

O: Nikjer ni navedeno, da bi moral Ezra ali njegovi tajniki pisati v istem jeziku. Morda so različne dele zapisali različni tajniki. Tudi Daniel 2:4b–7:28 je bil napisan v aramejščini, prav tako Jeremija 10:11.

Pismo Samaritanov kralju je bilo v aramejščini, zato je smiselno, da se pismo citira v aramejščini.

V: Kdo so v Ezr 4:9 Dehaviti?

A: Nekoč se je menilo, da so to bili Daoi iz Herodota ter Dahae iz Plinija in Vergilija. Ti ljudje so živeli vzhodno od Kaspijskega morja. Danes pa prevladuje mnenje, da hebrejska beseda ni ime ljudstva, temveč beseda »di-hu«, ki pomeni »to je«. Tako se v Ezra 4:9 glasi »Elamci iz Suse« (BSB) ali, bolj dobesedno, »moški iz Suse, to je, Elamci«.

V: Koliko davka so perzijski kralji pobirali v Ezra 4:13?

O: Po vsem cesarstvu je perzijski kralj pobiral po ocenah od 25 do 35 milijonov ameriških dolarjev na leto, kot navaja The Expositor’s Bible Commentary, zvezek 4, str. 631–632. Palestina je bila del pete satrapije, ki je bila po Herodotovem delu, knjiga 3, poglavja 89–97, obdavčena le s 350 srebrnimi talenti, kar znaša 680.000 ameriških dolarjev. Druga območja so morala poleg denarnih prispevkov plačevati tudi prispevke v naravi, ki so pogosto presegali denarne prispevke. Palestina ni morala plačevati prispevkov v naravi, zato so Perzijci Palestino obdavčili precej blago.

V: Kako naj se verniki v Ezr 4,15.19 odzovejo, ko so neupravičeno obtoženi upora in vstaje?

O: Upornost pomeni izdajo proti vladi, upor pa pomeni vstajo. Če domnevamo, da dejansko niso izdajalci, bi morali verniki obtožbe zavrniti. Vendar pa naj vaše zanikanje ne bo tako slabo formulirano, da bi še dodatno vzbudilo sum v zvezi z obtožbo. Kot zelo groba mera naj bi bilo zanikanje morda približno enako dolgo kot obtožba.

V: Ali se je v Ezr 4,23 obnova templja ustavila zaradi tujih vojsk ali zaradi ravnodušnosti ljudstva, kot pravi Hag 1,2?

O: Vojska je morda povzročila začasno ustavitev, a ko se je gradnja ustavila, je ravnodušnost ljudstva preprečila njeno ponovno začetek, celo potem, ko je bilo to v letu 522 pr. n. št. že spet mogoče.

V: Ali so bili ti preroki v Ezr 5,1 isti, ki so napisali knjige Svetega pisma?

O: Da, Hagaj in Zaharija sta bila ista oseba. Hagaj je pridigal od avgusta do decembra leta 520 pr. n. št. Zaharija je preroštvo izrekal od oktobra/novembra leta 520 pr. n. št. dve leti.

V: Ali je bil v Ezr 5,1 in6:14 Zaharija sin Iddoja ali sin Berekija, sina Iddoja, kot je navedeno v Zah 1,1?

O: Zaharija je bil sin Berekija in vnuk Iddoja. V semitskih jezikih lahko beseda za »sina« pomeni tudi potomca.

V: Kaj je bilo pomembnega pri Tattenajevem obisku v Ezr 5,3?

O: Tattenai je bil uradni vladni preiskovalec (frasaka) ali inkvizitor (patifrasa). Zerubabel in Judje so bili verjetno prestrašeni, da bo Tattenai takoj ukazal ustavitev gradnje. Ko je vprašal, ali imajo Judje pooblastilo za gradnjo templja ali obzidja, bi napačen odgovor lahko takoj ustavil gradnjo obeh.

Zdi se, da Tattenai ni bil niti za niti proti Judom; želel je le, da se spoštujejo zakoni in pooblastila. Ko so mu razumno odgovorili in mu povedali o Kirajevem odloku ter vrnitvi templjske opreme, je Tattenai prisluhnil, vendar jim ni verjel brez potrditvenih dokazov iz perzijskih arhivov. Tattenai je Judom dal korist dvoma in dovolil, da se gradnja nadaljuje, medtem ko je potekalo iskanje. Ena značilnost večine nadrejenih je, da imajo tudi sami nadrejenega. Tattenai ni hotel, da bi Darej izvedel, da stvari pušča na samem. Zato je Tattenai odgovornost »prenesel navzgor« na Dareja. Tattenai je vse pojasnil Dareju, ki je začel iskati odlok.

Komentator Batten je leta 1913 po pomoti identificiral Tattenaja z Ushtannujem, satrapom nad celotnim Babilonom in območjem onstran Evfrata. Vendar so arheologi našli babilonski zapis z dne 5. junija 502 pr. n. št., v katerem je »Ta-at-tan-ni« omenjen kot pahat (guverner), ki je bil podrejen satrapu.

V: Ali se je Darej v Ezr 5,7 moral ukvarjati z veliko pismi svojih uradnikov?

O: Arheologi so v glavnem mestu Persepolis odkrili več tisoč besedil iz obdobja med letoma 509–494 pr. n. št. ter več kot 100 besedil iz obdobja med letoma 492–458 pr. n. št.

Kar zadeva kraljev odgovor, v Xanthosu v Liki v jugozahodni Mali Aziji stoji poganski tempelj s podobnim odlokom o dovoljenju perzijskega kralja. Napisan je v grščini, likijščini in aramejščini. Kira je obnovil templje v Uruku in Uru. Kambiz je obnovil tempelj v Saisu v Egiptu. Darej je obnovil tempelj v Hibisu v Egiptu.

V: Kaj je v Ezr 5,11 zanimivega v tem, kako so Tattenaju povedali svojo zgodbo?

O: Iz tega, kar je tukaj povedano, je razvidno, da Nebukadnezar NI bil končno odgovoren za uničenje templja in izgnanstvo ljudstva; odgovoren je bil Bog, Nebukadnezar pa je bil le njegov izvrševalec. To je storil Bog, krivdo pa so nosili njihovi predniki zaradi svojih grehov.

V: Kaj pomeni ime »Zerubabel« v Ezr 5,16?

O: Pomeni »otrok/potomec Babilona«, saj se je Zerubabel rodil tam.

V: Zakaj so Perzijci v Ezr 6,1 preiskovali arhive v Babilonu, saj je bila Susa perzijska prestolnica?

O: Preiskali so arhive (dobesedno »hišo knjig«) v Babilonu, a niso našli nobenega odloka. A po božji volji so bile te tablice v Ekbatani (Achmetha) v Mediji, kjer so jih tudi našli. Perzijsko cesarstvo je imelo štiri prestolnice: Suso (ali Šušan), Persepolis, Ekbatano in Babilon. Od teh štirih prestolnic so odlok našli v Ekbatani, ker je tam očitno preživel poletje leta 538 pr. n. št. Kira, ko je napisal odlok. Na splošno so perzijski kralji zimo preživljali v Babilonu, poletja pa v Susi ali Ekbatani. Mimogrede, Ezra 6:2 je edini sklic na Ekbatano v Svetem pismu.

V: Kakšen je pomen odloka v Ezr 6,1?

O: Kralj je spoštoval odlok prejšnjega kralja. Zato je Darej z veseljem pomagal Judom, tako zato, ker so imeli pooblastilo od Kira, kot tudi zato, ker bi Jeruzalem lahko služil kot obrambna trdnjava proti Egiptu ali morebitnim upornikom. Zato je odkritje tega starodavnega odloka Judom prineslo olajšanje. Omenimo, da Darij ni le spoštoval odloka, ampak je v verzih 8–10 tudi velikodušno zagotovil zaloge in gradivo za obnovo, v verzih 11–12 pa je zagrozil s kaznovanjem vsakomur, ki bi nasprotoval obnovi. (Darej je po uporu Babilona nabodel 3.000 Babiloncev, kot navajata tako Behistunski napis kot tudi Herodotova knjiga 3, poglavje 159.) Če je Darej skušal pridobiti naklonjenost Judov, da bi mu ostali zvesti, bi bil to pravi način za to.

Žrtvovanja so se redno darovala za kralja, kot navajajo 1. Makabejska knjiga 7:23; 12:11; 2. Makabejska knjiga 3:35; 13:23 ter Jožef Flavij v delu »Antiquities of the Jews«, knjiga 12, št. 2.5.

V: Zakaj bi v Ezr 6,8 perzijski kralj plačal veliko vsoto denarja za obnovo judovskega templja v Jeruzalemu?

O: Kralji so pogosto gradili templje, kar je imelo tudi »praktičen« namen pridobivanja zvestih podanikov. Kiro je obnovil tudi tempelj v Uruku, tempelj Enunmakh v Uru ter templje v Babilonu. Arheologi so odkrili zapis o judovskem templju, ki sta ga napisala Bagoas, perzijski guverner Judeje, in Delaija. V njem piše: »da se ga zgradi na istem mestu, kakor je bil prej, in da se na oltarju darujejo žitne daritve in kadilo, kakor se je to počelo prej.«

Poleg tega je Darej prosil Jude, naj molijo zanj in za njegove sinove, kot piše v Ezri 6,10 (primerjaj 1. Makabejcev 7,33).

V: Kakšen je pomen tega praznovanja v Ezr 6,15–22?

O: Letno praznovanje pashe je spominjalo na to, kako je Bog zaščitil Izraelce, ko so med izhodom iz Egipta zapustili to deželo. Več kot 70 let niso mogli praznovati v templju, ker ga niso imeli, saj je bil uničen 12. avgusta 586 pr. n. št. A po vsem tem času so bili navdušeni, da so končno lahko praznovali v na novo posvečenem templju.

V: Kako se v Ezr 6,17–22 to primerja s templjem in žrtvovanji v času Salomona?

O: Ta tempelj je bil visok 90 čevljev in širok 90 čevljev. Ob njegovi posvetitvi so darovali 100 bikov, 200 ovnov, 400 jagnjet in 12 koz. Ta žrtvovanje se morda zdi obsežno, dokler ga ne primerjate s Salomonovim templjem.

V Salomonovem času je bil tempelj dolg 90 čevljev, širok 30 čevljev in visok 45 čevljev, kot navaja 1. Kraljev 6,2. Okrašen je bil s finim cedrovim lesom in zlatom. Ob posvetitvi je bilo darovanih 22.000 volov in 120.000 ovac, kot navaja 1. Kraljev 8,63.

V: Zakaj je v Ezr 6,22 Darej tukaj imenovan »kralj Asirije«, če je bil kralj Perzije?

O: Asirsko in babilonsko cesarstvo sta imela obsežna ozemlja, preden so Perzijci osvojili vse. Namesto da bi poskušali vse asimilirati v perzijsko kulturo, so menili, da je najbolje, da osvojenim ljudstvom dovolijo ohraniti lastno identiteto. Tako je bila Perzija za Perzijce (in Medijce), Darej pa je bil kralj Perzije, Babilonije, Asirije, Sirije, Male Azije in Egipta.

V: V Ezr 7,1, kdaj se je odvijalo to poglavje?

O: Med Ezro 6 (leta 516 pr. n. št.) in Ezro 7 (leta 458 pr. n. št.) je minilo 57/58 let. Medtem so se odvijali dogodki iz knjige Ester. Ezra je prispel v času, ko je Egipt s pomočjo Aten in Delijske lige začasno uspel iztrgati se Perziji v letih 460–454 pr. n. št.

V: Ali je bil v Ezr 7,1 Seraija oče Ezre?

O: Ne, ker so Babilonci duhovnika Seraja usmrtili leta 588/587 pr. n. št., Ezra in njegovi tovariši pa so potovali med 8. aprilom in 4. avgustom leta 458 pr. n. št. Ješua iz Ezre 2,2 je bil verjetno Serajev vnuk. Ezra je bil verjetno Serajev pravnuk ali prapravnuk. V hebrejščini lahko beseda »sin« pomeni tudi potomec. Seraja je bil znan prednik, Ezra pa je bil poimenovan po njem.

Mimogrede, Seraja pomeni »Jahve je knez«, Ezra pa je skrajšana oblika imena Azarija (Jahve je pomagal), ki je bilo pogosto ime.

V: Ali bi lahko Ezra v Ezr 7,6 prispel bodisi leta 458 pr. n. št. bodisi leta 398 pr. n. št.?

O: Ne. Čeprav Ezra izrecno ne navaja »I« ali »II«, mora biti »I«, saj je leto 398 pr. n. št. prepozno obdobje, da bi bil tempelj še nedokončan. Poleg tega ljudje pogosto razlikujejo med dvema kraljema z istim imenom, ko že vladata dva, vendar ne razlikujejo, kadar je živel le eden od kraljev.

Poleg tega je moral biti čas Ezre in Nehemije v obdobju vladavine Artaxerxa I., saj papirus iz Elefantine (Cowley št. 30), ki ga je pisar datiral kot »November 25, 407 B.C. «, omenja Sanballata [sn’blt], guvernerja Samarije, ki je omenjen v knjigi Nehemija.

V: Kaj pomeni »spretni pisar« v Ezr 7,6, Ps 45,1 in Prg 22,29?

O: Hebrejska beseda mahir tukaj dobesedno pomeni »hiter« ali »nagel«. To pomeni, da je bil vešč v svojem delu in je lahko nalogo opravil učinkovito. Kot dokaz je Ezra podrobno poročal o potovanju. Zanimivo je, da je v prestolnici Persepolisu ohranjenih več kot 300 perzijskih potopisnih besedil, zato je bilo običajno, da se uradna potovanja dokumentirajo.

V: Ali obstaja v Ezr 7,17 kakšen precedens, da bi perzijski kralj dovolil neperzijskemu duhovniku, da ponovno uvede svoje žrtvovanje in ponovno vzpostavi (neperzijske) verske zakone?

O: Da, saj je kralj očitno skrbel, da bi ljudstvo še naprej sledilo svojim običajem kot delu pokorščine Perziji. Zelo podoben primer najdemo v odloku Darija I. v korist Udjahorresneta, egipčanskega duhovnika, ki je v Saisu v Egiptu obnovil egipčansko vero. Darej mu je naložil, naj zbira »modreže Egipta«, da bi kodificirali egipčanske zakone tako v demotični egipčanski pisavi kot v aramejščini. Pisarji v Egiptu so za to potrebovali čas od leta 518 do 503 pr. n. št.

V: Zakaj je bilo v Ezr 8,15 pomembno, da med njimi ni bilo levitov?

O: Kralj je določil, da naj gredo spodbujati spoštovanje Tore, medtem ko ni bilo nobenega levita med potniki. Poleg tega je Ezra želel, da bi leviti pri prevozu vsega materiala skrbeli za opremo templja. Zato je Ezra odšel v mesto Kasifija, kjer je živelo veliko levitov, in prepričal 38 levitov ter 220 templjskih služabnikov, naj se vrnejo v Jeruzalem (Ezra 8,18–20).

V: Zakaj so v Ezr 8,15–21 zdaj molili za varnost?

O: Majhna skupina izgnancev (1.772 moških, kar bi lahko skupaj znašalo od 3.000 do 5.000 ljudi) se je odpravila na 900-miljsko potovanje nazaj. Prejeli so približno 25 ton srebra, 3,75 tone zlata in bronaste predmete. Bili so prestrašeni, da bi jih na poti napadli iz zasede, kot pravi Ezra 8,31. Ezra, ki ni bil perzijski uradnik, ni prosil za vojaško spremstvo, medtem ko je Nehemija, dvorni uradnik, to storil v Nehemija 2:7–9. Obe možnosti sta bili sprejemljivi.

V: Ali je v Ezr 8,17 omenjeni Iddo isti Iddo, ki je bil oče Zaharija v Zah 1,1?

O: Ne, ker je Zaharija preroštvoval pred dogodki iz Ezra 7–8, zato Zaharijev oče v tem času verjetno ni bil več živ. Lahko pa je šlo za sina ali vnuka Zaharijevega očeta, ki je nosil isto ime.

V: Zakaj so v Ezr 8,21–22 tukaj postili in Perzijcev niso prosili za zaščito?

O: Judje so kralja že enkrat prosili za pomoč. V Ezr 8,22–23 piše, da bi bilo čudno ponovno prositi za vojaško pomoč, saj so že prej dejali, da jih bo Bog zaščitil. Seveda bi lahko bila ena od sredstev, ki bi jih Bog lahko uporabil za zaščito Judov, prav perzijska vojska. Vendar, kot poudarja knjiga »1001 odgovorov na biblijska vprašanja« na str. 315, je ena stvar sprejeti pomoč, ki je prostovoljno ponujena, in druga stvar prositi za pomoč.

V: V Ezr 8,25–29: če zaupate Božjim služabnikom in voditeljem, ali je kljub temu v redu, da se nad njimi izvajajo finančni pregledi in revizije?

O: Seveda. Zato je Ezra v Ezra 8,25 stehtal srebro, zlato in druge predmete, ko jim jih je izročil, in so jih v Ezra 8,29 ponovno stehtali, da bi se prepričali, da niso ničesar odnesli. Vnaprej so jim povedali, da bo po njihovem prihodu sledilo drugo tehtanje. Včasih se lahko pojavijo nepošteni ljudje, ki jih ne sumite. Zato je dobro, da so Božji služabniki, ki ravnajo z denarjem in bogastvom, podvrženi revizijam in finančni odgovornosti. Če ste poštena oseba, ki ji je bil zaupan denar ali druge stvari, se ne smete počutiti užaljene, ker vas prosijo, da se podvržete reviziji. Dobro je imeti finančne kontrole, ne le da bi preprečili krajo, ampak tudi da vsem, tako v cerkvi kot zunaj nje, pokažemo, da obstajajo trdni dokazi, da denar ni bil ukraden.

V: Ali so kovanci v Ezr 8,27; 1 Krn 29,7 in Neh 7,70 perzijski dariki ali grške drahme?

O: Gre bodisi za perzijski darik bodisi za lokalno kovani srebrni kovanec v slogu grške drahme.

Arheologi so v Bet-Zurju (Khirbet et-Tubeiquah), južno od Jeruzalema in 4 1/2 milje (7 km) severno od Hebrona, našli več »drahme« iz perzijskega obdobja. Te drahme niso bile kovane v Grčiji, ampak v Judovini v »slogu drahme«. V enem članku je navedeno, da so Judom dovolili kovanje lastnih srebrnih kovancev z imenom province »Yehud« v arhaični hebrejski pisavi. V perzijskih časih je v Palestini obstajala lokalna kovnica.

Vendar obstaja tudi druga teorija. Hebrejska beseda »darkemonim« ter podobna beseda v Ezra 8:27 in 1. Kronika 29:7, »adarkonim«, bi se lahko nanašali na perzijski darik, ki je bil zlati kovanec, poimenovan po perzijski besedi za zlato: »dari«. Vojak bi za svoj zaslužek prejel enega od teh kovancev na mesec.

V: V Ezr 9,1–2, kdaj naj bi komu povedali o grehih drugega in kdaj naj bi molčali?

O: Najprej se zavedajte, da obstaja skušnjava k obrekovanju, da bi brez razlikovanja povedali vsem, in obrekovanje je greh. Poleg tega za Božjo slavo presodite, kaj je treba povedati, kako podrobno in komu. Nekateri voditelji so prišli k Ezri, ker je bil Ezra duhovni vodja skupnosti, in Ezra je moral ukrepati, opozoriti ljudi na ta greh ter iz skupnosti izključiti tiste, ki so vztrajali v grehu.

Ko pride do greha, je krog tistih, ki morajo vedeti o situaciji ali o cerkveni disciplini, približno enak krogu tistih, ki so že vedeli, da se nekaj dogaja, ter voditeljem, ki so duhovni nadzorniki. Ti morajo vedeti, kaj se je zgodilo, vendar jim ni treba poznati vseh »GSD« – grobih podrobnosti greha.

V: Zakaj so se v Ezr 9,1–2; Ex 34,16 in Dt 7,1–3 mnogi judovski moški poročili s poganskimi ženami?

O: Očitno se je iz ujetništva vrnilo veliko več moških kot žensk. Želeli so se poročiti, a je izgledalo, da jim Bog v tistem trenutku ni zagotovil žene, zato so zadevo vzeli v svoje roke.

Drugi razlog bi lahko navedel Malaki, ki je preroštvoval med 6. in 7. poglavjem knjige Ezra. Malaki 2:11 omenja moške, ki se ločujejo od žena svoje mladosti in se namesto tega poročajo z drugimi.

Ta prepoved ni izhajala iz tega, da so pripadali drugi rasi, saj se je Mojzes poročil s Kušitko, Rut pa je bila Moabka. Tudi Aramajci in Elamiti so bili Semiti, vendar je bil problem v tem, da so častili drugega boga. Morda je prav zato bilo treba vsako zakonsko zvezo preiskati. Če se je žena spreobrnila v judaizem, kot je to storila Rut, bi se jo štelo za Judinjo in bi ji bilo dovoljeno ostati. Zato je preiskava primerov teh zakonskih zvez trajala kar tri mesece.

Žalostno je gledati te moške. Začeli so dobro, saj so se odpovedali udobju svojega življenja v Mezopotamiji in Perziji ter ubogali klic, naj se vrnejo v Jeruzalem. A niso končali dobro. Ko so se vrnili in se poročili s poganskimi ženami, so otroci odraščali tako, da so se bodisi naučili častiti poganske bogove bodisi vsaj spoznali, da ni preveč pomembno, katere bogove častiš.

A zakaj bi otroci odšli z materami? Tako v judovski kot v babilonski kulturi so otroci ob razvezi ostali pri materi. V skladu s 137. členom Hammurabijevega zakonika so morali otroci odrasti, preden se je razvezana žena lahko ponovno poročila.

V: Kaj pomeni v Ezr 9,3; Num 14,6; Joz 7,6; Est 4,1; Job 1,20; Iz 36,22; Jer 41,5 in Mt 26,65, ko Jud raztrga svoja oblačila?

O: Ezra je bil sprva morda zelo vesel, da se je vrnil v Jeruzalem, vendar je bilo njegovo veselje kratkotrajno, nato pa so se stvari spremenile v bolečino. Raztrganje oblačil je bilo običajen znak velike žalosti, stiske ali bogokletja. Oblačila se pri tem tako poškodujejo, da jih ni mogoče popraviti, zato se to stori le ob izjemno resnih dogodkih. Ko je Job izgubil svoje otroke, premoženje in vse ostalo, si je raztrgal oblačila. Ezra je to težavo obravnaval kot enako resno.

V: V Ezr 9,3–10, kako resen je bil ta kompromis?

A: Ta kompromis ni bil popolna zavrnitev Boga, temveč mešanica poskusa, da bi sledili Bogu, in hkratnega nadaljevanja greha poroke z neverniki. Ezra je to videl kot tako resno, da si je raztrgal oblačila. Ezra je ves dan molil in se postil, preden je odgovoril. V Ezra 9,6 je Ezra pred Bogom občutil sramoto zaradi tega, kar so storili ti drugi ljudje. Ezra in drugi voditelji so se tako zelo trudili, da bi vodili ljudstvo k pravilnemu čaščenju in poslušnosti Bogu, nato pa se je kar nekaj izmed njih obrnilo in storilo prav to.

Ezra je videl, da je kompromis s poganskimi bogovi vodil Izrael in Judovo na napačno pot od časa sodnikov do izgnanstva, in zdaj je bil priča temu, kako se zgodovina ponavlja. Ezra je bil odločen, da bo prekinil ta krog.

V: Ali je v Ezr 9,3–10; 1 Kor 7,10–16 za današnjega kristjana v redu, da se poroči z nekristjanom?

O: Ne. 2 Korinčanom 6,14–18 kaže, da se ne smemo povezovati z neverniki. Če pa ste se vendarle poročili z nekristjanom, bodisi zato, ker ste postali kristjan šele po poroki, bodisi zaradi svojega greha, 1 Korinčanom 7,10–16 pravi, da ne smete zahtevati razveze. Če razvezo zahteva zakonski partner, je to v redu; v 1 Korinčanom 7,15 smo namreč poklicani k miru. Vendar pa razveze ne smemo sprožiti sami.

Če je zakonski partner umrl, je v redu, da se ponovno poročite, toda poroka mora biti še vedno v Gospodu (1 Korinčanom 7:39).

Pavel v 1. pismu Timoteju 5,14 celo priporoča in spodbuja mlade vdove, naj se ponovno poročijo. Tisti, ki menijo, da je treba vdove odvračati od poroke, ravnajo v nasprotju s tem, kar je Bog naučil prek apostola Pavla (oprosti, Jeronim). Starešina ali diakon naj bi bil »mož ene žene«, kot navaja 1. pismo Timoteju 3,2.12. Vdove, ki jih podpira cerkev, se po 1. pismu Timoteju 5,9 ne bi smele ponovno poročiti.

V: Kako je mogoče, da nekateri v cerkvi v Ezr 9,3–10 začnejo zelo dobro, a končajo zelo slabo?

O: Ezra 9–10 je žalosten konec sicer srečne knjige. Korah, Achan, Gideon, Juda, Ananija in Safira ter Demas so vsi začeli dobro, a končali slabo. Demas sploh ni bil dolžan prostovoljno spremljati Pavla na njegovem misijonskem potovanju, a je to občudovanja vredno storil. Nato pa je ljubil svet in se obrnil nazaj. Ljudje lahko nekaj časa sledijo Bogu, a se od njega odvrnejo, če menijo, da Bog ni izpolnil njihovih pogojev za to, da bi mu sledili, če imajo v sebi koren grenkosti ali če njihovo vero pretrese hinavščina, ki jo vidijo pri nekaterih drugih.

V: Kako naj se v Ezr 9,3–10 odzovemo, ko ugotovimo, da je vernik zagrešil resen greh?

O: Ne bodite prehitri z izjavo: »To je v redu, Bog je z vami zelo zadovoljen, ne glede na to, koliko se upirate in oskrunite Njegovo sveto ime.« Pravzaprav nikoli ne dajajte takšnega vtisa. To je zelo resna zadeva, ne le za vernika, ampak tudi za druge, tako kristjane kot nekristjane, ki vidijo pričevanje tega vernika. Moramo biti žalostni in poskušati to osebo pripeljati nazaj k pokori.

Upoštevajte, da je Ezra žaloval in se sramoval, kljub temu, da sam ni storil teh grehov. Vendar je bil žalosten, ker je to storilo Božje ljudstvo, in kot del tega ljudstva je bil tudi sam vključen v to skupnost.

V: Kaj je Ezra storil v Ezr 10,2–3?

O: Ezra je zelo modro storil ničesar. Bilo je povsem jasno, kaj je treba storiti. Ezra je jokal in se klanjal Bogu ter pustil, da so ljudje sami prišli do očitnega sklepa o tem, kaj morajo storiti.

V: Ali je bil Ezra v Ezr 10,11.19.44 v zmoti, ko je prisilil judovske moške, naj se ločijo od svojih nejudovskih žena, kot navaja Asimovov vodnik po Svetem pismu na str. 452?

O: Ne. Vedeli so, da je bilo narobe, da so se poročili s temi poganskimi ženami, razveza pa je bila v Stari zavezi dovoljena. V tistem času so se Judje borili za »svoj življenjski boj«, da bi ohranili svojo vero in kulturo pred izgubo zaradi asimilacije.

Poleg tega, čeprav je to v nasprotju s Pavlovim naukom v 1 Korinčanom 7:12, se Pavel takrat še ni rodil, pravila o poroki za vse po Jezusovem prihodu pa se razlikujejo od prejšnjih pravil za Jude v časih Stare zaveze.

V: Ali v Ezr 10,12 govori o tem, da ti drugi ljudje pravijo, kaj bi moral početi, in ti v tem ne vidiš nobenih slabih posledic, vendar tega ne boš storil, ker veš, da si posvečen kot Božje dete?

O: To so lahko zabave, spolni odnosi zunaj zakona, opijanje, droge ali druge zle stvari, za katere drugi menijo, da jim lahko uidejo, in mislijo, da lahko tudi tebi. Morda ti res lahko uidejo, vsaj dokler se to življenje ne konča. A če se zavedaš, kdo si – Božje otrok –, teh stvari ne boš počel, preprosto zato, ker ne boš hotel, saj želiš ugajati svojemu Gospodu.

V: Kaj je zanimivega pri številkah v Ezr 10,44?

O: Skupno je bilo med 28.774 moškimi približno 111, oziroma 0,4 %, tistih, ki so se poročili z nekom izven svojega rodu. Med leviti pa se je poročilo 6 od 74, oziroma 8,1 %, med vratarji pa 3 od 139, oziroma 2,2 %. Torej so imeli leviti (vendar ne duhovniki) in vratarji nesorazmerno veliko medsebojnih porok. To je mogoče delno razložiti s tem, da Ezra sprva ni imel nobenih levitov. Zato se je Ezra ustavil v Kasifiji in prepričal nekaj levitov, naj pridejo z njim. Morda sprva niso bili ravno navdušeni, in ne vemo, ali so se z tujimi ženami poročili pred vrnitvijo v Judovo ali šele po njej. Tako ali tako so tisti, ki so najbolje poznali zakon, imeli največ poganskih zakonskih partnerjev.

Po drugi strani pa so starešine pregledali vsako poroko. Če se je žena spreobrnila v judaizem, bi se štela za Judinjo in to bi bilo v redu.

Čeprav so moški zdaj odpustili svoje neverujoče žene, se je Nehemija kasneje moral spoprijeti z isto situacijo v Nehemija 10:31.

V: Kateri so v knjigi Ezdr, nekateri najstarejši rokopisi, ki so se ohranili do danes?

O: Svitki z Mrtvega morja: (okoli 1. stoletja pr. n. št.) 1 izvod knjige Ezra-Nehemija (4Q117). To je bil majhen fragment. (Radijska oddaja »Issues etc.«, 17. april 1999)

4Q117 obsega tri fragmente iz knjige Ezra 4:2–6 (hebrejščina); 4:9–11 (aramejščina);5:17 –6:5 (aramejščina). Skupaj ali po delih 50 besed

Na splošno so v zvitkih iz Mrtvega morja ohranjeni naslednji 14 verzi od skupno 280 verzov knjige Ezra (5 %).

Ezr 4:2–6, 9–11;5:17 ; 6:1–5. Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls, str. 423.

Krščanski rokopisi Svetega pisma, ki izvirajo iz okoli leta 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno z Ezro.

Vaticanus (325–350 n. št.) je ohranil celotno knjigo Ezra.

Sinaiticus (340–350 n. št.) je ohranil celotno knjigo Ezra od 9:9 naprej.

Rokopis »Alexandrinus« (okoli leta 450 n. št.) ohranja celotno knjigo Ezra.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na knjigo Ezra?

O: Edini prednicejski krščanski pisec, ki se je skliceval ali namigoval na verze v knjigi Ezra, je bil Origen (225–254 n. št.), ki je nanjo namigoval. Rekel je: »A nekdo drug bo rekel, da tempelj, o katerem se govori, ni bil tisti, ki ga je zgradil Salomon, saj je bil ta uničen v času suženjstva, ampak tempelj, zgrajen v času Ezre, v zvezi s katerim se lahko dokaže, da je navedba šestinštiridesetih let povsem točna.« Origenov Komentar k Janezu, knjiga 10, poglavje 22, str. 403.

Po Niceji

Euzebij iz Cezareje (318–339/340 n. št.)

Atanazij (367, 325–373 n. št.)

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.)

Gregor Nazianški (330–391 n. št.) omenja Ezro v svoji pesmi o Svetem pismu. Gregorjeva pesem je (v grščini) v 37. zvezku Mignejeve Patrologia Graeca, stolpci 471–474 (Carmina Dogmatica, knjiga 1, oddelek 1, Carmen XII).

Pacian iz Barcelone (342–379/392 n. št.) namiguje na Ezro.

Epifanij iz Salamisa (posredno) (360–403 n. št.)

Rufinus (374–406 n. št.)

Janez Krizostom (umrl leta 407 n. št.) citira iz knjige Ezra

Kartaginski koncil (219 škofov) (393–419 n. št.)

Sulpicius Severus (363–420 n. št.)

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Exodus, Levitikus, Numeri, Deuteronomij, Pentatevh, Job, Jezus, sin Nave [Jozue], Sodniki, Rut, Samuel, Kralji (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozeja, Joel, Amos, Obadja, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija. Pismo 53, poglavja 7–8, str. 99–101.

Papež Leon I. iz Rima (440–460 n. št.) namiguje na Ezro.

V: Katere so v knjigi Ezra nekatere razlike v prevodu med hebrejščino/aramejščino in grško Septuaginto?

O: Tukaj je nekaj razlik v prevodu, ki se osredotočajo predvsem na Ezro 2, pri čemer je najprej naveden hebrejski/aramejski prevod, sledijo pa mu grški.

Ezr 2,1 »sinovi province, ki so se vrnili iz ujetništva, tisti, ki so bili izgnani« v primerjavi z »ljudje dežele, ki so se vrnili, izmed tistih, ki so bili odpeljani v ujetništvo«

Ezr 2:2 »moški iz ljudstva« v primerjavi z »ljudstvo«

52 številk (167 števk v angleščini) iz Ezdr 2,3–69 v hebrejščini in grški Septuaginti se popolnoma ujemajo, razen:

Ezr2:24 : »42« proti »43«

Ezr2:39 : »1.017« proti »1.007«

(Dve tipkarske napake od 52 številk pomenita približno 4-odstotno razliko, dve števki od 167 števk pa 1-odstotno razliko.)

Ezr2:25 »Kiriath Arim« proti »Kiriath Jearim« (Poznamo Kiriath Jearim, ne pa Kiriath Arim, zato je Arim verjetno tipkarska napaka)

Ezr4:23 »prisiliti k ustavitvi« proti »prisiliti k ustavitvi s konji in [oboroženo] silo«.

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C.L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor’s Bible Commentary ter opombe v biblijskih izdajah NASB, NIV 1985, NKJV in NRSV.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible