< Vprašanje o Svetem pismu iz Nahuma

V: Kakšen je pregled vsebine Nahuma?

A: Tukaj je pregled.

1 Sodnik v Ninive

2 Sodba nad Ninive: Bog lahko poniža ponos

3 Poetična pravica Ninive

V: Kdo je Nahum v Nah 1,1?

A: O Nahumu ne vemo ničesar, razen da je bil iz Elkoša.

V: Kdaj je bila napisana knjiga Nahuma (Nah 1,1)?

O: Nahum 3:8 omenja Tebe (imenovane tudi No) kot že uničene. Ker so bile Tebe uničene leta 663 pr. n. št. in ponovno zgrajene leta 654 pr. n. št., je bila knjiga Nahuma najverjetneje napisana med tema dvema datumoma. Za primerjavo: Ninive so bile uničene avgusta 612/611 pr. n. št. Ta datum je izračunan na podlagi Babilonske kronike, ki navaja, da so Ninive padle v 14. letu vladavine Nabopolasarja.

Za datum med letoma 663 in 654 pr. n. št. govorijo tudi opisi Ninive v Nahumu 1:13,15; 2:1,3 ne ustrezajo poznejšemu propadu Ninive pod vladavino Asurbanipalovih sinov Ašur-etil-ilani (626–623 pr. n. št.) in Sin-šar-iškuna (623–612 pr. n. št.). Poleg tega bi lahko pričakovali, da bi Nahum omenil osvajalce Ninive: Medijce in Babilonce, vendar tega ne stori. Medi niso bili samostojni narod do leta 645 pr. n. št., novobabilonsko cesarstvo pa se je začelo šele leta 626 pr. n. št.

V: Kje je v Nah 1,1 ležala Elkoš, Nahumova vas?

O: Knjiga Nahuma sama ne daje nobenega namiga, kje je Nahum živel, razen da je bil iz Elkoša. Torej je Nahum:

a) živel med Izraelci, ki so bili odpeljani v sužnost,

b) med Izraelci, ki so ostali v Izraelu, ali

c) v južnem kraljestvu Judovem?

Čeprav ni enotnega soglasja, je bilo o tem vprašanju opravljenih veliko raziskav. Obstaja več mnenj o lokaciji Elkoša.

45 km severovzhodno od Ninive: V današnji krščanski vasi Alqush (Al-Qush/Al Qosh/Elkosh) v Iraku se nahaja Nahumov grob, ki je preprosta ometana škatla. Alqush leži na vzhodni strani reke Tigris, severno od Ninive in severozahodno od Khorsabada. Zakaj bi Izraelec živel v bližini Ninive? Odgovor je, da je Nahum živel po tem, ko so Asirci leta 722 pr. n. št. izgnali Izraelce, saj Nahum omenja pretekli dogodek uničenja Teb v Gornjem Egiptu (663 pr. n. št.). Tudi judovski pisci iz 16. stoletja so potrdili, da je bil Elkosh tukaj.

Poleg tega asirski zapisi omenjajo Al-Qush. (neaktivna) spletna stran http://alqush.com/_wsn/page5.html navaja: »Dejansko se najzgodnejša omemba Alqusha pojavi v času Sinhareeba [Sennacheriba] leta 750 pr. n. št. [sic], kar dokazuje stenska poslikava v Sinhareebovem palači, ki je bila odkrita v Tel Qwenjequ (hribu Qwenjeq) v Mosulu. Za to stensko poslikavo je vklesan napis: »Ta skala je bila prinesena z gore Alqush«; poleg tega številna območja znotraj Alqusha še vedno nosijo čista asirska imena, na primer soseska Sainna (kar pomeni »soseska Lune«) in Bee Siinnat, ki je ravninsko območje južno od Alqusha. Približno tri kilometre zahodno od Alqusha ležijo znane ruševine Shayro Meliktha, ki so na iraškem zemljevidu ruševin označene kot asirski tempelj z vklesanim podobjem Sine-Riba, ki s svojim lokom meri s puščico.

Kamnite hiše v Alqushu so razporejene vzdolž pobočij gore vse do vrha planote. Imajo podobne okraske kot vse druge asirske naselbine na planoti Ninive, …« Za podrobno zgodovino Al-Qusha glejte http://alqush.com.

Severna Galileja blizu Rame: Euzebij iz Cezareje (deloval okoli leta 325 n. št.) je menil, da je bilo blizu Rame. Na začetku Jeronimovega komentarja k Nahumu (napisanega leta 392 n. št.) je zapisano: »Elkosh je ležal v Galileji, saj v severni Galileji še danes obstaja vasica z imenom Elcesi (ali Elcesei/Hilkesei/Helkesaei/Elkoseh), resnično zelo majhna, v njenih ruševinah pa skoraj ni sledov starodavnih zgradb, vendar je med Judi dobro znana in mi jo je pokazal tudi moj vodnik.« Morda se je nanašal na sodobno el-Kauzah. Vendar pa, ko so farizeji v Janezu 7,52 rekli: »Preverite in videli boste, da iz Galileje ne prihaja noben prerok«, očitno niso vedeli za nobeno tradicijo, da bi bil Nahum iz Galileje.

Po nekaterih domnevah bi Kafarnaum lahko pomenil »vas Nahuma« (kepar/kephar Nahum). To mnenje temelji izključno na jezikovni podobnosti, saj mi ni znan noben zgodnjekrščanski ali judovski pisec, ki bi vzpostavil kakršnokoli povezavo med Kafarnaumom in prerokom Nahumom.

Kot primer podobnosti imena brez kakršne koli dejanske povezave je bil edomski idol po imenu Qaush, po katerem so bili poimenovani tudi edomski kralji; jezikovno bi to lahko umestilo Elkosh v južni Izrael ali Jordanijo. Obstajal je tudi asirski idol po imenu Kosh, ki bi jezikovno lahko umestil Elkosh v Asirijo. Jezikovni dokazi torej lahko podpirajo številne teorije.

Prav tako ni nobenega drugega primera, da bi mesto preimenovali po preroku, ker je bilo njegovo rojstno mesto, zato bi bil Nahum, če bi bila ta teorija resnična, edinstven.

Južna Judovska dežela, 58 kilometrov jugozahodno od Jeruzalema na ozemlju Simeonovega plemena. Lahko bi bilo tudi v južni Judeji, blizu Bet-Gabre ali sodobnega Beit-Jibrina med Jeruzalemom in Gazo.

V bližini Begabara: De Vitis Prophetarum Psevdo-Epifanija (okoli 315–403 n. št.) navaja, da je Nahum prišel iz »Elkeseija onstran Jordana proti Begaboru in da je pripadal plemenu Simeona«. Nestle je pokazal, da so besede »onstran Jordana« verjetno pojasnilo in da je treba namesto Begabor brati Betogabra, današnji Beit Jibrin v južni Palestini. http://bible-history.com/isbe/E/ELKOSHITE/ »Psevdo-Epifanij ga umešča v bližino Begabara v Siriji, današnjega Beit Jibrina,« piše v Anchor Bible Dictionary, zvezek 2, str. 476. To stališče je torej v bistvu enakovredno prejšnjemu.

Ne glede na to pa upoštevajte, da je ves ta interes za Elkosh posledica preroka Nahuma, in tu se lahko naučimo pomembno lekcijo. Ali je na vaši krščanski poti vaša čast zgolj posledica tega, od kod prihajate, ali pa, tako kot Nahum, prinašate čast tistemu kraju, od koder prihajate?

V: Zakaj je v Nah 1,2 prva stvar, ki jo izreče Nahum, izjava, da je Bog ljubosumen?

O: To je zelo pomembna lastnost Boga, ki so jo spregledali. Tudi v Zefanija 1,18 in 3,8, ki sta bila napisana približno v istem času, je omenjeno, da je Bog ljubosumen.

V: Kako se lahko v Nah 1,2 ljubeči Bog razjezi?

O: Čeprav se to morda zdi v nasprotju s pogledom »ljubezen = Bog«, ki ga mnogi ljudje napačno imajo, to ni v nasprotju z Bogom iz Svetega pisma. Rimljanom 11,22 pravi, naj upoštevamo tako Božjo dobroto kot tudi njegovo strogost.

V: Kako je v Nah 1,2 Bog ljubosumen, maščevalen in poln jeze, če pa Izaija 27,4 (KJV) pravi, da v Bogu ni jeze?

O: Včasih je dober starš nežen, včasih pa se razjezi, še posebej če kdo napada njegove otroke. A to ne pomeni, da je starš protisloven. Bog ima tako veliko ljubezen kot tudi veliko jezo. Rimljanom 11,22a pravi: »Zato upoštevajte Božjo dobroto in strogost.« Bog čuti veliko jezo do greha, a tudi veliko ljubezen do svojih otrok.

Pri branju Svetega pisma morate pogosto prebrati ne le posamezen verz, ampak tudi verze pred in za njim v istem poglavju. V tem primeru Izaija 27:1 pravi, da bo GOSPOD »vzel svoj oster, velik in mogočen meč«, Izaija 27:8 pa pravi, da jo je odstranil »z močnim vetrom«.

Nekoliko bi me presenetilo, če bi mislili, da sta prav ta dva verza tista, ki kažeta tisto, kar bi lahko imenovali »ravnovesje« med Bogom, ki je ljubezen, in Bogom, ki ima jezo. Dejansko sta ti dve pojmi zelo pogosti po vsem Svetem pismu, saj mnoge knjige Svetega pisma prikazujejo obe strani.

Tukaj je nekaj verzov, ki prikazujejo ljubečo, nežno stran Boga: Prva Mojzesova knjiga 21:17–21; Druga Mojzesova knjiga 14:29–31; Peta Mojzesova knjiga 2:7; Psalm 91:1–4; Izaija 57:18–19; Jeremija 29:11–15; Žalostinke 3:31–33; Ezekiel 20:44; Sofonija 3:17; Matej 23:37; Marko 10:45; Luka 15:22–24; Janez 10:11; Rimljanom 11:23; 2. Korinčanom 1:3–9; Galatcem 4:6–7; Efežanom 2:5–6; Filipljanom 2:1; 1 Tesaloničanom 5:10; 1 Timoteju 1:12–14; Hebrejcem 4:15–16; Jakobu 2:13; 1 Petru 2:23–25; 2 Petru 1:3; 1 Janezu 4:8–10; Razodetje 21:4

Tukaj je nekaj verzov, ki prikazujejo jezni, besni Božji obraz: Prva Mojzesova knjiga 19:1–29; Druga Mojzesova knjiga 14:26–28; Peta Mojzesova knjiga 32:22–25; Psalm 76:7; Izaija 57:17, 20–21; Jeremija 6:19; Žalostinke 2:17; Ezekiel 8:18; Habakuk 3:5–15; Nahum 1:6; Matej 23:33; Marko 11:14,21; Luka 10:13–15; Janez 8:24; Rimljanom 11:21; 1 Korinčanom 10:8; Galatcem 1:9; Efežanom 2:3b; Filipanci 3:19; 1 Tesaloničani 5:3; 2 Tesaloničani 1:6,8–9; Hebrejci 3:17; Jakob 5:1–3; 1 Peter 3:20; 2 Peter 2:13; Juda 6–7; Razodetje 2:22–23

Tukaj je tretja točka, ki se vam morda zdi paradoksalna: včasih se lahko Božja razodeta volja, dejanja in čustva do ljudi spremenijo, ko se spremenijo njihova volja in dejanja. Prva Mojzesova knjiga 20:3–7; Peti Mojzesova knjiga 28:1–14 v primerjavi z 28:15–68; Ezekiel 33:12–20; Jona 3.

»Kdo je Bog, kakor si ti, ki odpušča krivico in prezre prestopek ostanka svojega dediščine – ki ne zadržuje svojega gneva na veke, ker se veseli ljubeče predanosti? Spet se bo usmilil nas; izbrisal bo naše krivice. Vse naše grehe boš vrgel v globine morja.« Mihej 7,18–19

Mimogrede, če to imenujemo dvostransko »ravnovesje«, je to nekoliko preveč poenostavljeno. Natančneje gre za »trinožni stol«, pri čemer je tretja noga Božja svetost.

V: V Nah 1,3 in Rim 2,6 piše, da Bog nikakor ne bo pustil krivcev nekaznovanih; zakaj torej Bog odpušča?

O: Ne glede na razlog sem vesel, da Bog odpušča. Ezekiel 18 in 2. Petrov 3,8–9 kažeta, da Bog sicer uniči nepravičnike, vendar se ne veseli njihove smrti. Nasprotno, Bog se veseli, če se odvrnejo od svoje nepravičnosti in živijo.

V: Zakaj v Nah 1,4 Bog graja morje?

O: Bog lahko premika valove, kot je to storil, ko so Mojzes in Izraelci prečkali Rdeče morje. To bi se lahko nanašalo tudi na to, da Bog izsuši morje. Ne glede na to bo Bog premaknil nebo in zemljo, da izpolni svojo voljo.

V: Kdaj se bo zgodilo to uničenje, o katerem govori Nah 1,5–6?

O: To je uničenje, na katerega se nanaša Knjiga Razodetja. Podobno kot knjiga Sofonija se tudi knjiga Nahuma najprej začne z omembo velikega uničenja med stisko, nato pa govori o uničenju, ki bo kmalu prišlo v Nahumovem času.

V: Kako v Nah 1,8 Bog preganja svoje sovražnike v temo?

O: Uničenje Ninive se je zgodilo ponoči. Na splošno Božje sovražnike doleti tako duševna kot tudi fizična tema.

V: Če bo Bog v Nah 1,14 iztrebil idole, zakaj so v Pavlovem času, kot piše v 1 Kor 10,19–20, še vedno obstajali idoli?

O: Nahum 1,14 se nanaša na Ninivčane. Idole v asirskih templjih je bilo ni več, toda kot plevel so se mnogi idoli pojavili na drugih mestih.

V: Kako je v Nah 1,15 mogoče, da nečistniki nikoli več ne bodo pohodili po Judovini?

O: Čeprav so Babilonci in Rimljani v poznejših časih res vdrli v Judovo, ti konkretni nepravični ljudje, Asirci, Judove ne bodo nikoli več nadlegovali.

V: Kaj v Nah 2 vemo o mestu Ninive?

O: Ninive so bile zgrajene na vzhodnem bregu reke Tigris, tam, kjer se vanjo izliva reka Khosr. Arheologi so mesto obširno izkopali. Ninivska obzidja so bila tako mogočna, da je nekdo dejal, da bi Ninive, če bi bile med prvo svetovno vojno postavljene med Francijo in Nemčijo, preživele kakršen koli napad katere koli strani.

V: Kakšen naj bo naš odnos do ljudi, ki so v Nah 2 prikazani kot hudobno nasilni?

O: Naš instinkt ne bi smel biti boj ali strah, ampak ljubezen do njih. Jezus je umrl za izgubljene ljudi, in ti potrebujejo evangelij prav tako nujno kot vsi ostali. Vendar pa bi morala biti to ljubezen, prepletena s strahom, to je strah pred Božjo maščevalno pravičnostjo proti njim, če se ne bodo pokesali.

V: Zakaj v Nah 2,1 Bog prek Nahuma svetuje Ninivčanom, naj storijo nekaj, kar jim ne bo koristilo?

O: Bog tu uporablja ironijo. Asirci so osvojene kralje prisilili, da so častili njihove bogove, in bili so izjemno prepričani v lastno moč. Pravi Bog v bistvu pravi: »Le naprej, dajte vse od sebe, ker bom prišel po vas. In mimogrede, veliko sreče vašim vojakom, ki branijo mestno obzidje, ko ga bo zdrobila ogromna stena vode.«

V: V Nah 2,3, v kakšnem smislu so bili ščiti rdeči?

O: Asirski vojaki so nosili modro, zato »njegovi mogočni možje« opisujejo napadalca iz Nahuma 2,1. Njihovi ščiti in oblačila so bila najverjetneje obarvana rdeče. Več stoletij kasneje je zgodovinar Ksenofont opisal perzijske vojake kot oblečene v škrlatno (Cyropaedia 6.4.1). Babilonski vojaki so bili običajno oblečeni v rdeče, Medijci pa v škrlatno. (Kasneje so tudi Rimljani nosili rdeče.)

Ni verjetno, da so bili rdeči zaradi krvi po uporabi v bitki. Septuaginta in sirski prevod sta najverjetneje napačno prevedla to kot »konjeniki se hitijo sem in tja«.

V: Kaj imajo v Nah 2,3–8 in 3,13–15 odprte reke in uničenje palače opraviti z Ninive?

O: Ninive so bile delno uničene, ko so močna deževja povzročila poplavo reke Khosr in podrla del mestnega obzidja.

Nahum 1:8; 2:6,8 Ninive naj bi uničila poplava. Diodor Siculus (okoli leta 20 pr. n. št.) je zapisal, da so v tretjem letu obleganja močna deževja povzročila poplavo reke Khosr, ki je pretrgala del obzidja.

Nahum 1:8 Asirci bodo pregnani v temo. Zadnji napad na Ninive se je zgodil ponoči. Mnogi asirski vojaki so ponoči pobegnili.

Nahum 1:9,14 Ninive ne bodo nikoli več obnovili. Mnoga starodavna mesta so bila obnovljena, Ninive pa ne.

Nahum 1:10; 2:13; 3:15 Ninive bo uničil ogenj. Hram je zgorel, arheologi pa so našli dva-inčno plast pepela.

Nahum 1:10; 3:11 Na koncu bodo Ninivčani pijani. Diodor Siculus je zapisal, da je asirski kralj razdelil hrano in vino, in tisto noč, medtem ko so bili moški pijani, je prišlo do napada.

Nahum 1:14 Ninivske izklesane podobe in uliti idole bodo uničeni. Arheologa R. Campbell Thompson in R.W. Hutchinson sta navedla, da je kip boginje Ištar ležal brez glave.

Nahum 2:8 Ninivčani bodo poskušali pobegniti. Diodor piše, da je kralj poslal svoje tri sinove in dve hčeri v Paflagonijo, da bi pobegnili. Prav tako je po padcu Ninive preživela asirska vojska pobegnila na zahod v Harran, preden je bila dokončno iztrebljena.

Nahum 2:9–10 Prišlo bo do ropanja in plenjenja. Babilonska kronika navaja, da so »odnesli ogromne količine plena iz mesta, ki jih ni bilo mogoče prešteti«.

Nahum 3:3 Veliko Asircev bo ubitih. Po besedah Diodora je bilo ubitih toliko ljudi, da je bila reka na precejšnji razdalji rdeča.

Nahum 3:12 Oddaljene trdnjave bodo zlahka zavzete. Babilonska kronika navaja, da so trdnjave začele padati leta 614 pr. n. št.

Nahum 3:13 Mestna vrata bodo uničena. Olmstead v delu Zgodovina Asirije navaja, da je bil glavni napad usmerjen s severozahoda na Hatamti vrata.

Nahum 3:14 Ninivčani naj bi pripravili opeko in malto za nujna popravila. A. T. Olmstead piše, da je južno od vrat jarek še vedno napolnjen s kamni in fragmenti blata.

Nahum 3:17 Ninivski poveljniki bi se prestrašili in pobegnili. Babilonska kronika navaja, da je asirska vojska pobegnila pred kraljem.

V: Kako je v Nah 2:8–9 mogoče, da »zaklad« srebra in zlata »ni imel konca«?

O: To je hiperbola, ki opisuje ogromne količine, ki so jih imeli. Na primer, Asirci so letno prejeli 12.000 konj in 2.000 glav goveda samo od enega ljudstva, Nairijcev.

V: Kako se bodo v Nah 2,10 stopila srca Asircev?

O: Ko so se še nedavno zanašali na svojo vojsko, obrambo in bogastvo, je njihova varnost nenadoma izginila, kmalu pa bodo izginile tudi njihove družine in njihova življenja. Vedeli so, da lahko pričakujejo enako mero usmiljenja, kot so jo sami pokazali drugim – oh, ne!

V: Zakaj se v Nah 2,11–13 govori o levih?

O: Skoraj vsako cesarstvo ima simbol, s katerim se identificira, in Asirci so se imeli za leve. Asirski kralji so radi lovili bližnjevzhodne leve, ki so bili pogosto upodobljeni v asirski umetnosti.

V: Ali je v Nah 2,11–12 nasilje vedno narobe? Kaj pa policisti ali samoobramba?

O: Ne. Policisti so nasilni, kadar je to potrebno. Vsak ameriški predsednik od časa pred drugo svetovno vojno je odredil kakšno vojaško akcijo. V Svetem pismu so Barak, Gideon, Jozafat in drugi vodili vojske v boj, ne da bi jih Bog za to grajal. Kot pravi znani pregovor: »Ponoči spimo varno, ker so grobi možje pripravljeni uporabiti nasilje proti tistim, ki bi nam želeli škodovati.«

V: V Nah 3:1, v kakšnem smislu je bil Ninive »mesto krvi«?

O: V antiki bi lahko Asirce zaradi njihovega mučenja, neusmiljenosti in vojaških taktik primerjali z bolj sodobnimi nacisti. Imperij je bil zgrajen na zatiranju, upore pa so nenehno zatrjevali. V nasprotju s tem je Perzijski imperij svojim podanikom dopuščal določeno mero strpnosti, zato je bilo v njem le malo uporov (razen v grških mestih in med Egipčani).

Kar zadeva vprašanje, ali so bili Asirci res tako kruti, bomo v njihovo »obrambo« pustili govoriti kralja Ašurnasirpala II. (883–859 pr. n. št.).

»Pobijal sem jih; z njihovo krvjo sem goro obarval rdeče kot volno … Glave njihovih bojevnikov sem odsekal in iz njih oblikoval stebrič nasproti njihovega mesta; njihove mlade moške in dekleta sem sežgal v ognju. … Uničil sem, podrl sem, zažgal sem. Njihove vojake sem vzel v ujetništvo in jih nabodel na kole pred njihovimi mesti. … plemičem, ki so se uprli, sem odrl kožo in jo razprostrl na kupih [mrtvih trupel]… mnoge ujetnike sem sežgal v ognju. Mnoge sem vzel žive; nekaterim sem odsekal roke do zapestja, drugim sem odsekal nosove, ušesa in prste; mnogim vojakom sem izbil oči.« (vzeto iz TimeFrame 1500–600 pr. n. št. (Time-Life Books) in The Bible Knowledge Commentary: Stara zaveza, str. 1494.) Tudi drugi asirski voditelji so se hvalili s podobnim, a verjetno nam ni treba iti še dlje.

V: V Nah 3,5, ker je Bog čist, zakaj tu dopušča goloto?

O: Bog simbolično govori o tem, da bo mesto Ninive razgalil in razkril njegovo sramoto.

V: Kje je bilo v Nah 3:8 in Ezek 30:15 mesto Tebe (v hebrejščini »No«)?

O: »No Amon« je bilo drugo ime za Tebe, eno od glavnih mest Egipta. Egipčani so mu prav tako dajali vzdevek »Mesto«. Egipčanska beseda za vas je bila niwt, ki so jo Hebrejci spremenili v No. Celotno hebrejsko ime, No-Amon, je pomenilo mesto/vas Amona. Računalo je na pomoč od Puta in Lubimov, vendar pomoč ni prišla. Nahum govori o No kot o mestu, ki je že bilo uničeno, in Tebe so bile uničene leta 663 pr. n. št. Mesto Tebe je bilo ponovno zgrajeno leta 654 pr. n. št.

V: Zakaj so v Nah 3,13 ljudi primerjali z ženskami?

O: Bitke v tistem času so zahtevale veliko fizične moči, ženske pa so pogosto veljale za šibkejše bojevnice.

V: Kako je Asirija v Nah 3,16 povečala število trgovcev?

O: Imela je veliko trgovcev, ki so kupovali blago z vsemi davki, ki jih je Asirija nenehno prejemala od svojih podjarmljenih podanikov. Na primer, Asirci so letno prejeli 12.000 konj in 2.000 glav goveda samo od enega ljudstva, Nairijcev.

V: Ali je bilo v Nah 3,16 kaj narobe s tem, da je Ninive povečala število svojih trgovcev?

O: Na splošno so trgovci v redu, vendar je bilo v primeru Ninive to narobe. Trgovci so trgovali s prekomernim davkom, ki so ga pobirali od svojih podjarmljenih podanikov. Primer si oglejte v prejšnjem vprašanju.

V: Kako so v Nah 3,18 dremali asirski pastirji?

O: Ta pesniški izraz je zanimiv. Gorata pokrajina Asirije je bila primerna za ovčarstvo. Nedvomno so bili mnogi Asirci v preteklih generacijah pastirji, še preden je večina asirskih moških postala bojevnikov. Pastirji so dremali v smislu, da jih pašenje ovac ni več tako zanimalo. Poleg tega, tako kot speči pastir ne pazi na ovce, tudi nihče ne bdi nad Asirijo, da bi jo zaščitil pred njeno usodo.

V: Zakaj v Nah 3,19 Bog govori o krutosti Asircev, saj so bili kruti večinoma vsi osvajalci?

O: Asirci so bili še posebej kruti. Ohranjene so asirske skulpture verigastih sužnjev, ki jim ptice kljujejo oči. Imeli so precej drugačne predstave o tem, kaj je dobra umetnost. Asirci so s ponosom pisali o pohabljanju, odiranje kože in sežiganju ljudi živih. Šalmaneser III. je zgradil piramido iz glav. Na splošno je bilo vladanje Asurbanipala (669–626 pr. n. št.) eno najbolj krutih. Med drugim je Asurbanipal ujetemu kralju skozi čeljust nataknil pasjo verigo in ga prisilil, da je živel v psarni. Podjarmljeni narodi so plačevali pretirane davke za privilegij, da so ostali živi. Iz neznanega razloga so Asirci doživeli številne upore. Verjetno bi lahko rekli, da jih je na koncu tudi Bog imel za gnusne.

V: Kakšna je v Nah 3,19 razlika med tem, da si zloben, in tem, da si krut?

O: Razlika je v resnosti tega, kar je bilo storjeno nekomu. Lahko ju razumemo kot različne stopnje istega pojava.

V: Katere so v Nah 3,19 različne vrste zlobe ali krutosti?

O: Obstajajo vsaj štiri vrste.

Nenamerno: bodisi oseba ni vedela, bodisi se je nepremišljeno izognila temu, da bi izvedela. Mati je s svojo majhno hčerko odšla do poštnega nabiralnika na svojem dvorišču ob prometni cesti. Hčerka jo je vprašala, ali lahko zdaj prečka cesto. Mati je pregledovala pošto, ne da bi dvignila pogled, in brez razmišljanja je rekla: »Seveda.« Hčerka je stopila na cesto, kjer jo je zbil avtomobil in ubila. Pošta ni bila tako pomembna za mamo; preprosto ni razmišljala.

Neizogibno sredstvo za dosego cilja: Oseba ni hotela biti kruta, vendar je bilo to neizogibno (in v njenih očeh vredno), da bi dosegla, kar je hotela. Prebral sem, da mnoge prostitutke na Japonskem obiščejo šintoistične svetišča z velikimi plišastimi igračami. Želijo pustiti darilo za otroka, ki so ga splavile, z razlogovanjem, da bi se otrok v onostranstvu morda na nek način veselil igranja s plišasto igračo. Morda je to njihov način, da poskušajo čutiti manj krivde. Ko tisto, kar misliš, da je dober cilj, vključuje sredstvo, ki sramoti Boga, potem tega cilja ne smeš zasledovati, ali vsaj ne na ta način.

Brezsrčnost: Zavedali so se škode, ki bi jo to povzročilo drugi osebi, a se za ljudi niso menili. Južni lastniki sužnjev so mnoge može in žene trajno ločili. Lastniki sužnjev niso poskušali biti zlobni; prav tako pa niso poskušali biti prijazni. Preprosto jim je bilo vseeno.

Zlonamerno uživanje: Uživali so v škodi, ki so jo povzročili drugi osebi. Obstajalo je pleme, ki je odsekalo glave moškim, ki so jih premagali, posililo ali poročilo njihove žene, ženske pa prisililo, da so okoli vratu nosile glavo svojega umorjenega moža. To pleme je bilo znano kot »Britanci v Avstraliji«. Glej https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/274364805, https://files02.sl.nsw.gov.au/fotoweb/pdf/6760/67609290.pdf ter https://researchers-admin.westernsydney.edu.au/ws/portalfiles/portal/94779651/uws_2495.pdf.

V: Kaj lahko v tem hladnem, krutem svetu storimo, da bomo v Nah 3,19 svetloba dobrote in milosti?

O: Najprej, ne sodelujte pri ustvarjanju problema, niti neposredno niti ekonomsko. Drugič, spregovorite in povejte, da je to narobe. Tretjič, pomagajte žrtvam, ko so že utrpele škodo. Četrtič, zagovarjajte zatirane in pomagajte preprečiti, da bi ljudje postali žrtve ali da bi bili še bolj zatirani.

V: Kaj naj storimo, ko v Nah 3,19 vidimo, da nekdo govori ali počne grde stvari drugim?

O: Najprej se za to situacijo pomoli Bogu in ga vprašaj, kaj bi Bog želel, da storiš.

Če gre za verbalno zlobnost, se lahko zavzameš za to osebo. Včasih je lahko dober način humor, včasih pa tudi ostro grajanje.

Če lahko preprečite fizično nasilje, to storite. Prebral sem o profesionalnem nogometašu, ki je zunaj naletel na moškega, ki je posiljeval nezavestno žensko. Moškega je takoj in odločno ustavil.

V nekaterih primerih tega ne morete preprečiti, vendar lahko še vedno poskusite prepričati storilca ali obvestite policijo ali koga drugega.

Včasih lahko po dogodku storite kaj, da se to ne ponovi, na primer objavite zgodbo na internetu ali se strinjate, da boste pričali na sodišču.

V vseh primerih lahko žrtvi ponudite tolažbo ali materialno pomoč.

V: Glede knjige Nahum – ker ne vemo, kdo je bil Nahum, niti z gotovostjo, kdaj je bila knjiga napisana, zakaj naj bi bila v naši Bibliji?

O: Med drugim zato, ker je Jezus potrdil celotno Staro zavezo. Brez dvoma je sprejel Staro zavezo Judov v Palestini, kot je razvidno iz Mateja 5:17; 7:12; 11:13; 22:40; Luka 16:16, 29, 31; 18:31; 24:27.

Zgodnja cerkev je Nahuma sprejela kot svetopisemsko knjigo. Glej naslednje vprašanje, v katerem so navedeni avtorji.

V: Kateri so nekateri najstarejši rokopisi Nahuma, ki so se ohranili do danes?

A: Svitki z Mrtvega morja: (okoli 1. stoletja pr. n. št.) Med svitki z Mrtvega morja se nahaja en izvod Nahuma, imenovan 4Q82 (=4QXIIg). Obstaja tudi komentar k Nahumu, imenovan 4Q169 (=4QpNah), iz konca 1. stoletja pr. n. št.

4Q82 iz zvitkov iz Mrtvega morja vsebuje Nahuma 1,7–9; 2,9–11; 3,1–3,17.

Komentar 4Q169 (=4QpNah) vsebuje 1:3,4,5–6; 2:11–3:12.

Nahal Hever je jama v bližini En Gedi, v kateri se nahaja fragment Dvanajstih prerokov v grščini (8 Hev XIIgr). Domneva se, da je bil napisan med letoma 50 pr. n. št. in 50 n. št. Skrit je bil med Bar-Kokhbovim uporom proti Rimu. Gre za revizijo Septuaginte, narejeno v Judeji, in je skoraj identična masoretskemu besedilu. Vsebuje Nahuma 1:13–14; 2:5–10,13; 3:3,16–17.

Zvitek iz Wadi Murabba’at (MurXII) izvira iz okoli leta 132 n. št. Vsebuje Nahuma 1:1–14; 2:1–14; 3:1–19. Zvitek iz Wadi Murabba’at vsebuje tudi nekaj zapisov samega Bar Kokhbe iz leta 132 n. št.

Na splošno Wadi Murabba’at vsebuje celotno Nahumovo knjigo, zvitki iz Mrtvega morja in Nahal Hever pa ohranjajo naslednjih 33 od 47 verzov Nahuma (70,2 %): 1:2, 3, 4, 5–6, 7–9, 13–14; 2:5–10, 11–13; 3:1–12, 16–17. Za več podrobnosti glej knjigo The Meaning of the Dead Sea Scrolls.

Krščanski rokopisi Svetega pisma, ki segajo približno v leto 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno z Nahumom. Dva od njih sta Vaticanus (325–350 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), v katerih so bile knjige dvanajstih manjših prerokov umeščene pred Izaija. Nahum je v celoti ohranjen tako v Vaticanusu kot v Alexandrinusu.

Tudi Sinaiticus (340–350 n. št.) vsebuje celotno Nahumovo knjigo. Začne se na isti strani, kjer se konča Jonahova knjiga. Konča se na isti strani, kjer se začne Habakukova knjiga.

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Nahuma?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze v Nahumu ali nanje namigovali, so:

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje »Dvanajstero«. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759

Klement Aleksandrijski (193–202 n. št.): »Jeremija in Ambakum [Habakuk] sta še vedno preroštvala v času Zedekija. V petem letu njegovega vladanja je v Babilonu preroštval Ezekiel; po njem Nahum, nato Daniel. Po njem sta v času Darija Prvega dve leti preroštvala Hagaj in Zaharija; nato pa angel med dvanajstimi.« Stromata, knjiga 1, poglavje 21, str. 328

Tertulijan (207/208 n. št.) »Saj je bil prav On tisti, ki je govoril skozi preroke – Beseda, Sin Stvarnika. ‚Jaz sem prisoten, dokler je ura, na gorah, kot tisti, ki prinaša veselo novico o miru, kot tisti, ki oznanja dobro novico o dobrem.‘ Tako eden od dvanajstih (manjših prerokov), Nahum: ‚Glejte namreč na gori hitre noge Tistega, ki prinaša veselo novico o miru.‘“ Pet knjig proti Markionu, knjiga 4, poglavje 13, str. 364

Origen (225–254 n. št.): »V preroku je zapisano: ›V sodbi ne kaznuje dvakrat za isto stvar‹« (Nahum 1,9). Komentar k Ezekielu, pridiga 1, poglavje 2.4, str. 28

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) v »Traktatu 12«, tretja knjiga, poglavje 20, str. 541, citira Nahuma 1,5–7 kot besede »Nahuma«.

Po Nicejskem koncilu

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (posredno, ker omenja dvanajst prerokov): »V Stari zavezi je torej dvaindvajset knjig; … nato preroki, pri čemer se dvanajst šteje kot ena knjiga…« Atanazij, Velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Basilij Kapadokijski (357–378/379 n. št.) namiguje na Nahuma 1,9. Pismo 188, poglavje 3, str. 225

Ciril Jeruzalemski (okoli 349–386 n. št.) v Predavanju 17, poglavje 12, str. 127, navaja Nahuma 2,1 kot svetopisemski odlomek

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.)

Gregor Nazianški (330–391 n. št.)

Didimus Slepi (398 n. št.) citira Nahuma 3:10 kot delo »Nahuma, sedmega od dvanajstih prerokov« v Komentarju k Zahariju 11, str. 257

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Exodus, Levitikus, Numeri, Deuteronomij, Pentatevh, Job, Jezus, sin Nave [Jozue], Sodniki, Rut, Samuel, Kralji (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozeja, Joel, Amos, Obadja, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija. Pismo 53, poglavji 7–8, str. 99–101.

Avguštin iz Hipona (388–430 n. št.) omenja Obadija, Nahuma in Habakuka v delu »Božje mesto«, knjiga 17, poglavje 31, str. 377

Polpelagianec Janez Kasijan (419–430 n. št.)

Med heretiki in ponarejenimi knjigami

Pelagijanski heretik Teodor iz Mopsuestije (392–423/429 n. št.) je napisal celoten komentar k Nahumu.

V: Katere so v Nahumovi knjigi nekatere razlike v prevodu med hebrejskim besedilom in grško Septuaginto?

O: Če se osredotočimo na 1. poglavje, je prva alternativa masoretski tekst, druga pa Septuaginta, razen če ni drugače navedeno.

Nah 1,2: »Jehova je maščevalec in Jehova je poln jeze« v primerjavi z »Gospod se maščuje z jezo«

Nah 1:2 »ohranja [jezo]« v primerjavi z »iztrebi«

Nah 1:3 »krivcev ne oprosti« v primerjavi z »nikogar ne bo spoznal za nedolžnega«

Nah 1:4 »kaznuje morje« v primerjavi z »grozi morju«

Nah 1:4 »izsuši« v primerjavi z »izčrpa vse«

Nah 1:5 »hribi se treso« proti »hribi se topijo«

Nah 1:7 »zaupajte vanj« proti »častite ga«

Nah 1:8 »Njegovi sovražniki« proti »vstanejo proti [njemu] in njegovim sovražnikom«

Nah 1:10 »Kajti kakor so trni prepleteni in kakor so njihovi pijančki pijani, bodo požrti kakor popolnoma posušena slama« proti »Kajti [sovražnik] bo razgaljen do temeljev in bo požrt kakor zvita tisa in kakor popolnoma posušena slama.«

Nah 1:11 »svetujejo ničvrednosti« proti »svetujejo zla dejanja, ki so mu sovražna«.

Nah 1:12 »Čeprav so varni in jih je toliko, bodo vendarle iztrebljeni in izginili.« v primerjavi z »ki vlada nad mnogimi vodami, prav tako bodo odgnani, in o tebi se ne bo več slišalo.«

Nah 1:14 »Iz hiše tvojih bogov bom iztrebil izklesane in ulite podobe; pripravil ti bom grob, ker si preziran.« v primerjavi z »Iz hiše tvojega boga bom popolnoma uničil izklesane in ulite podobe; pripravil ti bom grob; ker so hitri.«

Nah 1:15 »kajti ničvredni ne bodo več hodili med vami; popolnoma je iztrebljen.« v primerjavi z: »kajti ne bodo več hodili skozi tebe v svojo propad. Z njim je konec, odstranjen je bil, tisti, ki je bil rešen iz stiske, je prišel zadihan v njihovo prisotnost.«

Nah 2:3 »ciprese se treso/se tresejo« (Masoretski tekst, dobesedni prevod po Greenu) ali »kopja cipres so bila zamahnjena« (Masoretski tekst, BSB) v primerjavi z »konjeniki hitijo sem in tja« (Septuaginta) v primerjavi z »vozniki so omamljeni« (Vulgata)

Nah 2:10 »vsak obraz pobledi« (BSB) v primerjavi z »zbrane so temne sence« (Septuaginta, Targum, Vulgata)

Nah 3:8 4QpNah je k besedi »obzidje« dodal ženski končaj -h. V knjigi The Dead Sea Scrolls & Modern Translations of the Old Testament, str. 136, je navedeno, da je bil ta dodatek morda vstavljen zato, da bi se stavek lažje bral.

Nah 3:8 »[mesto] No [Tebe]« v primerjavi z »gosto naseljeno Aleksandrijo« (Targum, Vulgata)

Nah 3:9 »so bili tvoji pomočniki« v primerjavi z »so bili njeni pomočniki« (Septuaginta)

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove knjige Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C. L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor’s Bible Commentary, BSB ter opombe v biblijah NASB, NIV, NKJV in NRSV.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible